Po dáljšnici na Stol (FOTO)

Namenil sem se na Stol, pa ne po najkrajši poti. Cel dan hoje. Stol je lep tudi jeseni.

Z vlakom sem se pripeljal do Slovenskega Javornika, šel k maši v Koroški Beli, po maši pa sva imela krajši pogovor s prijateljem Gregorjem Čušinom. Potem sem se odpravil gor proti Javorniškemu Rovtu in čez Medji dol naprej do planine Seče. Do tu razgleda ni. Samo gozdovi. Kake tri ure hoje.

Od tu se lahko zavije levo preko Struške – najbolj dolgočasne gore v Karavankah proti Golici, jaz sem pa zavil desno na obsežno pobočje Belščice in naprej proti Stolu.

Priporočam vlak! Med vikendi je cena vozovnice zelo nizka – 75 % popust (IJPP vikend vozovnice): Ljubljana – Slovenski Javornik + Žirovnica – Ljubljana = 3,10 €

Planina Seča; nad njo najbolj dolgočasna gora Struška

Končno nekaj razgleda – Julijci

Pogled na Golico. Res je gola.

Takole izgleda pogled na Golico pozimi.

Od planine Seča sem se dvignil na Kamnitnik (1858 m), od koder se šele dobro odpre razgled: na Julijce, na Bled, na travnata pobočja Karavank.

Pogled na Bled s Kamnitnika

Pogled na Julijce s Kamnitnika

Pogled na Julijce s Kamnitnika; spredaj planota Mežakla

Razgled s poti pod Belščico; levo Julijci s Triglavom, desno Kepa, Golica. Mali rjavi špiček spredaj je Kamnitnik

Pot po pogorju Belščice je noro razgledna in ne pretirano težka. Njen najvišji vrh Vajnež (2102 m) sem kar spustil, ker me je čakal pač njegov sosed Stol (2236 m). Odločitev se je izkazala za dobro.

Pogled na Stol do zadaj z Vajneževega sedla

Križ na Potoškem Stolu

Res ima obliko stola

Ravno ko sem stopil na Stol, so se od nekod pripodile meglice in mi malo zapirale poglede – pa ne preveč – obenem pa povečale romantičnost fotografij.

Pogled proti Avstriji

Pogled na greben Košute; spredaj levo je Košutica

Desno Begunjščica in potem levo greben Košute; skrajno desno Storžič; v ozadju Kamniške

Na vrhu

Desno Dobrča, levo Begunjščica

Pogled nazaj: Potoški Stol, Vajnež, Golica (od leve), zadaj v sredini Kepa

Prešernova koča na Stolu

Na koncu me je še čakala dolga in strma pot z vrha Stola v dolino Završnice in naprej do Žirovnice. Od Valvazorjevega doma do Završnice sem šel kar po cesti, da se ne bi spotikal v temi. Skoraj celo pot – 5,8 km – sem tekel, da bi ujel vlak. In sem ga, ker je imel – hvala Bogu – nekaj zamude.

Triglav s pobočja Stola

Pogled nazaj na greben Belščice

Pogled preko Gorenjske proti Ljubljani. Malo se vidi Šmarna gora na levi.

Pogled na Škofjeloško hribovje – Blegoš, Koprivnik, Mladi vrh, Stari vrh (od desne – one špičke v sredini)

Še enkrat Bled

Šavje

In še zadnjič Bled

Nebo že v noči

Pogled že v temi med spotikanjem s Stola

Pot

Priporočam turo, četudi je izjemno dolga in precej naporna. Morda bi bilo bolje v obratni smeri, ker spust s Stola je v temi – in tudi sicer – precej tečen.

Podatki: 25,3 km; 9:17; ca. 1800 m vzpona

Foto: Aleš Čerin

0 odgovorov

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja