Kako naj punca prepozna zrelega katoličana? Takega “za poročit”.

Mlada ženska mi je pisala: “Čeprav vem, da me verjetno “nekdo nekje čaka”, se stalno sprašujem, kako je možno, da mi nikoli ne rata …” Kako najti fanta “za poročit”?

Vprašanje

Pozdravljeni g. Čerin, tega 25-letnika sem zares začutila, ker je pri meni podobno.

… (dolg uvod, ki ga mladenka ne želi deliti)

Skratka, stvari so veliko bolj zakomplicirane kot to, tudi sama nisem bila popolna punca, večkrat sem ga polomila, a da ne napišem romana, se obračam na vas z nekaj vprašanji:

1) Mnoge mamice pravijo, da ko prvič zagledajo svojega dojenčka, spoznajo nov način ljubezni, tisto, za katero veš, da bo večna in brezpogojna. To nas uči že Sveto pismo, da moramo ljubiti nesebično, iti preko samega sebe, da skušamo po človeško ljubiti drugega najbolj podobno in brezpogojno kot Bog ljubi vsakega od nas. Vem, da se ljubezni do otroka in partnerja razlikujeta, še vedno pa ne razumem, kako naj se naučimo ljubiti brezpogojno, če šele s prihodom otroka na svet spoznamo PRAVO ljubezen. Če pred tem nimaš te izkušnje, kako imaš lahko partnerja tako rad, da bi se pred Bogom zavezal za večno ljubezen? Kje pa je meja med brezpogojno ljubeznijo (da sebe daruješ drugemu) in osebnimi mejami (psihologi pravijo, da se moramo zavarovati tako, da si postavimo meje, do koder lahko pridejo drugi ljudje in se tako izognemo raznim zlorabam in posledično bolečinam)?

2) Kaj hodi po glavi katoliškim fantom okoli 30-ih, za katere naj bi veljalo, da izpolnjujejo ali pa so vsaj na poti teh postavk oz. prizadevanj, ki jih v odgovor ponujate temu 25-letniku (da se upre skušnjavam, moli za bodočo ženo,…)? Kako lahko, če je vzgojen v katoliškem duhu, tako notranje obide Boga, da vera ostane le lupina in ne konkretizirana v notranjosti? Zakaj je na koncu katoliško vzgojen fant (t.i. eden tistih, “ki jih ne delajo več”) isti kot neveren, plehek moški (stereotip moškega sodobne družbe)?

3) Malo me je zabolela naslednja izjava, ki jo navajate: ” Dr. Andrej Perko pravi, da si pametna ženska dobi moškega “za poročit” do svojega petindvajsetega leta, ker potem jih ni več.” Po tej definiciji jaz nisem pametna ženska. Pa vem, da ni tako. Posebej zdaj, ko sem postala veliko zrelejši in boljši človek. Imam svoje napake, ampak kje je moja krivda, če ne najdem moškega za poročit, če pa, tudi ko izberem pravega, me še ta razočara?

4) Čeprav vem, da me verjetno “nekdo nekje čaka”, se stalno sprašujem, kako je možno, da mi nikoli ne rata, ne z napačnim, s tapravim pa še manj – ali je res tako prekleto težko vzpostaviti in vzdrževati odnos z nekom? A sem res tako nesposobna? Nenazadnje je večina ljudi na svetu, še tisti bolj neumni, manj zreli, čuteči in čuječi, v uspešnih zvezah (kljub njihovim pomanjkljivostim vsi najdejo nekoga, ki jih sprejme takšne kot so), kako to, da se meni vedno znova zalomi – ali je res tako zelo prekleto nemogoče? Pa saj nisem nemogoča za prenašat!

Morda, če imate čas, bi lahko kot odrasel moški z nekaj prehojene poti povedali kaj od tega kako svet vidijo verni moški, bom vesela vsakega odgovora.

Prav lepo vas pozdravljam,

M.


Odgovor

Draga M.!

Najprej hvala za zaupanje, hvala za to, da ste si upali zapisati bolečo izkušnjo in jo poslati neznancu. In hvala za zanimiva vprašanja.

Kako vas vidim? Odkrito …

Naj vam najprej odkrito povem kako vas vidim skozi tole dolgo pismo. Kakšen vtis sem dobil. In nič več. Nisem noben psihoterapevt ali psiholog. Samo Božji otrok in poročen moški, star 58 let, ki opazuje svet in se rad oglaša.

Ste izjemno inteligentna oseba, ki se rada “zapodi” v študij (v tem primeru študij odnosov med moškimi in ženskami, psihologije, …) in rada pride stvarem do dna. Da potem ve.

Kot vas vidim, ste oseba, ki ima rada “pošlihtano” in splanirano, kar je v redu, a pri vas je tega – kako naj rečem – preveč. Življenje ni tako, da bi se ga dalo ukalupiti v naša védenja, v načrte in v pričakovanja. Življenju se je treba tudi preprosto prepustiti. In tu imate morda težave.

Zelo odkrito: Če bi bil v situaciji, ko bi se odločal za to, da bi “hodil z vami”, da bi začela graditi skupno prihodnost,  … bi se vas na začetku kar ustrašil. Preveč komplicirano razmišljate in na zelo visokem intelektualnem nivoju (razbiram iz celote tega pisma). Če tako tudi komunicirate s fanti, jih večino takoj odbijete.

Moški smo zelo preprosta bitja, sploh na področju odnosov. Nismo “talentirani”.

Moški pač iščemo žensko, …

  • ki bi nas spoštovala (ljubiti ženske tako in tako znate, s spoštovanjem imate pa po navadi resne težave),
  • ki bi znala ceniti to kar naredimo,
  • ki bi znala ceniti to, da svoji družini zagotovimo varnost in da preskrbimo za življenje,
  • ki bi nam dala prav, četudi se “njej zdi, da mož nima prav” (preberite si celotno poglavje ‘Margherita ali Kdor je spodaj drži svet’ v knjigi ‘Poroči se in bodi podrejena‘, Costanza Miriano, str. 108 – knjigo toplo PRIPOROČAM),
  • ki bi dopustila, da jo mož vodi (mož, ne fant!),
  • ki bi se mu z veseljem spolno predala (če se pošalim: čimvečkrat).

Vi pa poiščite moža z lastnostmi kot jih opisujem v odgovoru 25-letniku. In da je tak, ki vas je pripravljen ljubiti tako kot je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe (prim. Ef 5, 25), ki je torej pripravljen “umirati za vas” – pravzaprav umirati svojemu egoizmu.

Na to se osredotočite, vse ostalo je manj pomembno.

Ad1) Brezpogojna ljubezen in meje

Vsega se ne moremo naučiti, tudi brezpogojno ljubiti ne, sploh, če morda tega koncepta nismo občutili v otroštvu.

Se mi zdi, da je brezpogojna ljubezen bolj stvar odločitve. Ko se preprosto odločimo, da bomo sozakonca brezpogojno ljubili, kar pomeni, da ljubimo “cel paket” človeka s katerim se odločimo vstopiti v zavezni odnos.

Pri tem tudi tvegamo. Pravzaprav veliko tvegamo. Brez tega ne gre. Ne moremo vsega preizkusiti in ugotoviti, če gre ali ne. Ko tvegamo, se pa obenem zavedamo, da tvegava oba.

Oba morava ‘skočiti v bazen’, če dam to primerjavo. Važno je, da je v bazenu voda, da je dovolj vode*. Drugo ni tako pomembno.

Lahko, da bo voda mrzla, morda prevroča, morda je v njej tudi kaka bakterija, lahko ti spodrsne, ko lezeš iz bazena … Vse to se bo dalo urediti, vodo segreti, ohladiti, razkužiti, se pozdraviti, poškodbe zaceliti … Vsega se z leti naučimo in marsikaj lahko uredimo.

Vogale zaoblimo – še vedno so, a ne bolijo toliko, če se butnemo vanje.

Napake popravimo. Vsak svoje seveda! V zakonu jih šele lahko opazimo in s tem dobimo možnost za popravilo. Z Božjim usmiljenjem, Njegovo pomočjo in milostjo. Za kar vsak dan prosiva. Skupaj. Tako kot Tobija in Sara** na poročno noč: Izkaži usmiljenje meni in njej, daj, da skupaj doseževa starost. (Tob 8,7b)

Na začetku je torej mnogo negotovosti, ki jih je treba sprejeti. Še enkrat: voda* pa mora biti v bazenu. Dovolj vode.

Torej, tudi če ima bodoči mož mnogo napak (jih ima tako kot vsak!) ga ljubite, ker vam je on od Boga dan dar. Morda vam pride tule prav moje razmišljanje ‘Poročena s tepcem‘.

Napake (bodočega) moža seveda niso nekaj, česar se veselite, še manj so pa nekaj, kar mora (bodoča) žena za vsako ceno odpraviti, da ga izboljša. Če to začnete delati že med spoznavanjem, vam bo bodoči mož ušel, če je kaj pameten. Mnoge žene to sicer delajo celo življenje. Seveda brez uspeha in z rezultati, ki vodijo v stalno zoprnijo, zamere in v razdor.

Mnoge žene naredijo iz moža “copato”, potem ga pa niti ne spoštujejo, niti ne ljubijo in ga zavržejo. Če ga pa ne zavržejo dobesedno, ga ponižujejo in zaničujejo. Ker copate ne moreš ljubiti in spoštovati.

Obenem pa ne smete dopustiti, da bi mož hodil po vas – da ste njegov predpražnik. Nikakor ne. In obratno. Treba se je naučiti postavljati meje, zdrave meje, take, ki so “zdravo prepustne”, take, ki zlo puščajo zunaj in omogočajo tudi da ga rinemo ven, dobro pa spuščajo noter. Tega sem se sam učil dolgo časa.

O mejah v družini sem pisal v članku Vse-dopuščajoča-škodo-delajoča “krščanska usmiljenost”, ki sicer govori v drugačnem kontekstu. Vseeno morda koristno.

Ad2) Kaj hodi po glavi katoliškim fantom okoli 30-ih?

Tri stvari: seks, seks in seks. Šalim se. Ne vem točno. Četudi je v prvem stavku nekaj resnice.

Mnogi so tudi poškodovani s pornografijo, ki jim je omadeževala pogled na žensko. Ja, tudi katoliški. Žal. Zakaj pa? Zato ker smo grešni. Pa ne samo fantje. In zato ker, kot pravite, obidemo, tudi zelo na široko, Boga in Njegovo voljo za odnose med moškim in žensko. In vera v resnici postane le lupina.

A to se da prepoznati. Vi ste žal to prepoznali kot kruto resničnost. Bogu se zahvalite za to, da ste to spoznali pred poroko.

Menim, da je v vašem vprašanju Zakaj je na koncu katoliško vzgojen fant enak kot neveren, plehek moški? mnogo preveč posploševanja. Zdi se, da izhajate iz svojih redkih izkušenj. Gotovo je še nekaj katoliških fantov, tudi “takih, ki jih ne delajo več”.

Pojdite na mesta, kjer je velika verjetnost, da jih srečate, spoznajte jih in opazujte ali je ‘v bazenu voda in koliko jo je’. Tudi za ceno še enega razočaranja. Naj vas razočaranja ne potrejo toliko, da bi zboleli ali da bi izgubili zaupanje v moške kar na počez. Vem, da je to lahko reči, težje pa narediti.

Življenje v dvoje je polno razočaranj in bolečin, še več je pa tako lepega, da je težko opisati z besedami. Vse to v enem skupnem življenju moškega in ženske – v enosti zakonske zveze.

Ad3) Ali nisem pametna ženska, ker si še nisem našla moškega za poročit do 25-tega leta?

Zapičila ste se v besedo “pametna”. Zdi se mi, da vas je zelo zbodla. Seveda niste neumna, nasprotno, zelo pametna ste. Je pa res, da imate sedaj po 25-tem letu – kot pravi dr. Perko – manj možnosti. Večina “ta boljših” je oddanih, nekateri že s “frocki”. Ostalo je “milijon” maminih sinčkov, večnih uživačev, ki nočejo prevzeti odgovornosti in s katerimi se v resnici ni pametno vezati.

Verjetno vam nihče ni povedal, da je fino, da se človek poroči mlad, da ima mlad družino. Prav vsi – od staršev naprej, pa vsa žlahta, prijatelji, tudi kulturno okolje – nas stalno spodbuja v “pravi vrstni red”: študij, zaposlitev, samostojnost, zrelost, …  In nam govorijo, da je za družino še vedno čas, da je treba življenje uživati, ker potem je “vsega konec”.

Vse to ste izpolnili, a pozabili na odnose med moškim in žensko. Tako nekako sklepam iz pisma. Sedaj imate vse in “na vrsti” bi morala biti družina, pa ne gre, ker ni primernega fanta.

Pred vami je težja pot, a še daleč ne nemogoča. Takih 25-letnikov, kot se mi je oglasil pred kratkim je še nekaj.

Ad4) Ali je res tako prekleto težko vzpostaviti in vzdrževati odnos z nekom?

Ja, je težko vzpostaviti in še težje je vzdrževati dober odnos. Zelo težko pa je vzdrževati odličen odnos med možem in ženo. Takega si je pravzaprav zamislil Bog, ker smo bili ustvarjeni po Njegovi podobi in podobnosti (prim. 1 Mz 1,26a). Šesti dan stvarjenja je bilo namreč zelo dobro (prim. 1 Mz 1,31). Kmalu potem smo pokvarili in začelo je iti narobe. Najprej v odnosu med možem in ženo, potem med otrokoma in še naprej v človeštvu. Zato je težko. Zaradi naše grešnosti.

A v odnosu je tudi zelo lepo. In tega se je treba učiti v praksi, ne le iz knjig. Tudi za ceno bolečine. Midva z ženo to delava 41 let, pa nama še ne gre. Nama gre pa vedno bolje.

V redu ženska se mi zdite, sicer malo zakomplicirana in kar preveč razmišljujoča. Po moje boste našli fanta s katerim bosta ustvarila dobro zvezo, šla v zavezni odnos (po domače se poročila) in kmalu “pridelala” nekaj otročičev.

Brez panike, tudi če za dve leti zamujate glede na nasvet dr. Perka.

Molim za vas in za vašega bodočega moža. Povejte mi, ko se bosta poročila.

*Vprašanje kaj je voda namerno puščam odprto.

**Preberite Tobijevo zgodbo ženitve v Svetem pismu (Tobit 6-8). Bodite pozorni tudi na vlogo Rafaela (na koncu se izkaže, da je angel); to bi lahko bila vloga očeta ali – še bolje – dobrega birmanskega botra.


Takole je v članku “30 razlogov, zakaj te ljubim, dragi mož” zapisala žena svojemu možu s katerim sta 8 let poročena: “Po dolgem času ti spet pišem ljubezensko pismo. Ne pa samo sms ali e-pošto. Sedaj se imava rada že 10 let in sva že 8 let srečno poročena. In vsak dan te imam bolj rada in sem bolj hvaležna zate.” Potem pa nadaljuje Rada te imam in sem ti hvaležna … ter našteje 30 razlogov. Hvala za to podelitev.

Celoten članek


Foto: Khusen RustamovPixabay

0 odgovorov

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja