Odrasel otrok bi bil kar še malo doma. Koliko naj prispeva?

Pri vama živi mlad moški, star 30 let, ki se obnaša tako, da takega obnašanja ne bi prenašala pri nikomer. Razen pri njem. Ker je vajin sin in ga imata rada.

Živi pri vama, vidva mu plačujeta vse, kar potrebuje za življenje in tudi priboljške, kot so internet, telefon, … Celo avto sta mu kupila pred leti, da bo laže študiral v mestu. Plačujeta mu tudi bencin in stroške vzdrževanja.

Fakulteto je končal, a redne službe nima, čeprav stalno piše nekakšne prošnje. Domačim opravilom se izogiba. Ni hendikepiran, ampak pa kar poka od zdravja, ker stalno nekaj “športa”. Redno tudi “žura”, kar vama ni všeč, a to je danes za mlade normalno. Včasih mu omenita, da bi bilo dobro, če bi se poročil, a pravi, da “njegov čas še ni prišel”.

Na prvi pogled nekrščansko

Sliši se grdo in nekrščansko: vzdržujeta “parazita”, ki ni produktiven. Mladega moškega, ki namesto da bi poskrbel zase in še za nekaj otrok, ne poskrbi niti zase. Je otrok v odraslem telesu. V krščanskem jeziku bi rekli, da ni rodoviten.

Kaj če še ne dela? Naj si najde delo. Takoj.

Jezus pa je zahteval rodovitnost. O tem je jasno in pogosto govoril. Recimo, ko je preklel smokvo, ki se je le košatila z listjem in ni obetala plodov (prim. Mr 11, 12-14). Smokva se je posušila. Tudi v Lukovem evangeliju je Jezus govoril o smokvi, ki tri leta ni rodila. Oskrbniku je naročil, naj jo poseka. Ta se je zavzel zanjo, obljubil nego in ji s tem dal še eno priložnost, da obrodi. A če po negi ne bo obrodila, jo bo posekal (prim. Lk 13,6-9).

Še več je podobnih primerov, ko Bog pričakuje sadove, in če jih ni, so posledice uničujoče: recimo drevo se posuši ali poseka in vrže v ogenj. Bog torej od nas in tudi od naših otrok zahteva rodovitnost. Nerodovitnost ni brez uničujočih posledic.

Pomagamo pri omogočanju rodovitnosti

Starši smo za to, da – kot pravi dr. Karel Gržan – otrokom omogočimo realnost življenja. Realnost življenje pa pomeni zapuščanje staršev, pridruževanje drugemu in postajanje eno z njim (prim. 1 Mz 2, 24). Po domače: pojdi od hiše, poroči se, stopi v zavezni odnos, začni graditi edinost in bodi rodoviten (ne gre samo za biološko rodovitnost). To modri starši spodbujajo. Tudi finančno.

Sliši se grdo in nekrščansko: vzdržujeta “parazita”, ki ni produktiven. Mladega moškega, ki namesto da bi poskrbel zase in še za nekaj otrok, ne poskrbi niti zase.

Glavno vprašanje, ki se ga morata starša vprašati, ko se odločata, ali bosta odraslega otroka še finančno podpirala, je torej: Ali bo ta denar odraslemu otroku pomagal k rodovitnosti ali bo le podaljševal njegovo odvisnost od staršev?

Ko otrok doštudira (ali pa ne, pa bi moral), je najbolje, da se osamosvoji – poišče stanovanje in gre na svoje. Tako najlažje in praktično – br. Miha Sekolovnik bi rekel “s telesom” – dojame kaj pomeni plačevanje realnih stroškov življenja.

Če starša zmoreta, in to je za odraslega otroka velik bonus, mu lahko pomagata narediti postopen prehod v samostojnost. Lahko mu za določen čas – jasno se dogovorite za koliko časa – prispevata (recimo okoli 150 €) za življenjske stroške.

Ko se odrasli otrok po šolanju poroči (in tudi, če se poroči med šolanjem), je prav, da mu starši pomagajo po svojih močeh. S tem omogočamo rodovitnost.

In če bi odrasli otrok po končanem študiju bil rad še nekaj časa doma?

Če je smiselno, lahko ostane, četudi se to ne zdi dobra izbira. Najprej časovno omejita ostajanje doma. Zakaj? Ker mu s tem pomagata, da se osamosvoji, da postane odgovoren moški ali ženska. Če torej še ostane za določen čas doma, naj plačuje realne življenjske stroške. Takoj.

Kaj če še ne dela? Naj si najde delo. Takoj. Kaj pa če ne najde dela, ki bi ustrezalo njegovi izobrazbi? Naj si najde delo, ki ne ustreza izobrazbi. Takoj. Potem pa naj išče naprej.

Kolikšni pa so realni stroški?

Mnogi realnih stroškov življenja ne poznajo, ker ne poznajo družinskega finančnega toka – prihodkov in odhodkov.

Po mojih ocenah le okoli 10 % zakoncev spremlja družinski finančni tok. Če ga vidva še ne, ga začnita spremljati danes. Da bosta vedela koliko stane vaše življenje in da bosta znala povedati odraslemu otroku, koliko mora prispevati.

Kaj pa če ne najde dela, ki bi ustrezalo njegovi izobrazbi? Naj si najde delo, ki ne ustreza izobrazbi. Takoj. Potem pa naj išče naprej.

Pri izračunu stroškov upoštevajmo: vse “položnice” (elektrika, voda, ogrevanje, TV/internet, …) + hrano + vse nakupe za urejanje stanovanja + druge stroške + vse stroške avtomobila (če ga bo uporabljal; če ne, se to ne šteje). To delite s številom oseb v stanovanju.

K temu prištejta še najemnino za sobo, v kateri bo odrasli otrok bival (poglejta, za koliko se oddajajo toliko velike sobe v vajinem okolju).

V vajini hiši veljajo vajina pravila in vajine vrednote

Odrasli otrok naj ne prispeva le finančno, prispevati mora tudi k skupnemu dobremu – opravljati mora domača opravila. Finančni prispevek ga tega ne odveže.

Odrasel otrok mora vedeti tudi, da mora, dokler živi pod vajino streho, živeti v skladu z vajinimi vrednotami in pravili. Tako, da pod vajino streho ni “žuriranja”, ni prepovedanih substanc, … in ‘pri nas se v nedeljo in ob praznikih hodi k maši’.

Z ženo Marinko sva pripravila predavanje Vrzita otroke iz gnezda.

Če teh pravil in vrednot ne upošteva, je prav, da ukrepata in ga poprosita naj zapusti dom. Glavni motiv naj bo ljubezen do bližnjega, v tem primeru do sina, hčerke in ne jeza, maščevanje, zamera. Imata ga rada in mu s tem pomagata k rodovitnosti. Ker vesta, da tudi Boga zanima njegova rodovitnost.

Na koncu boste zadovoljni vsi: vidva, odrasli otrok in tudi … njegov bodoči zakonec.

Članek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi katoliškega tednika Družina.

Foto: Moerschy, Pixabay

7 odgovorov
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      Seveda. Ni razlik med spoloma, četudi so moški bolj nagnjeni k temu, da ostajajo doma in parazitirajo. Mnogo bolj. Statistično dokazano. Zaradi mam, ki jih vlečejo nase in zaradi “brezjajčnih” moških, ki ga ne “brcnejo ven”.

      Odgovori
      • Polona Kovačič
        Polona Kovačič says:

        Kakšna pa je razlika med temi, ki parazitirajo (po vaše) doma starše in med temi, ki parazitirajo svojega partnerja? Takšni so pa torej ok? Cel kup žensk (pa tudi moških) poznam, ki se “šlepajo” na svojega partnerja in niso v življenju zaslužili se evra in z ničemer ne prispevajo družbi. Tale pogrom nad ljudmi, ki živijo doma, ni nič drugega kot pogrom nad samskimi. Zakaj vas ti tako vznemirjajo? Ste nesrečno poročeni?

  1. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    Spoštovana gospa Polona. Parazit je parazit in parazitiranje je zlo, pa naj bo parazitiranje staršev ali parazitiranje sozakonca. Tokrat sem pač pisal o tej temi. Se bom potrudil in bom v kakšnem drugem članku naslovil tudi temo parazitiranja sozakonca. Hvala, ker ste me opozorili na to.

    Drugače sem srečno poročen – že 35 let. V nobenem življenjskem obdobju se z ženo nisva parazitirala, pač pa prispevala po svojih močeh.

    Odgovori
  2. Pavel Efez
    Pavel Efez says:

    Parazit je parazit in parazitiranje je zlo, pa naj bo parazitiranje staršev ali parazitiranje sozakonca.

    Prvo kar mi pride na misel ob tem blogu so Jezusove besede: Jn 7,24 Ne sodite po videzu, ampak sodite s pravično sodbo.« ali Jn 8,15 Vi sodite po mesu, jaz ne sodim nikogar.

    Avtor bloga si sam nastavlja ogledalo oz celi njegovi generaciji. Zakaj? Ker v svojem kazanju s prstom ne pogleda na vzroke za nastalo situacijo, katere del je lahko tudi on sam oz njegove generacije, ki so razmišljale kratkoročno, domišljavo in bolj zase. Nastala situacija je le plod duhovnega življenja povojnih generacij, ki so bolj zaupale v svojo moč kot na Božjo. Živimo v času, ko so generacije 1960 +/- 10 let, pokupile stanovanja po jazbinškovem zakonu leta 91 in to za 5.000 DEM, te genaeracije sedaj taista stanovanja prodajajo za 150.000€ oz v prevodu 300.000 DEM. Nekateri pa so si legalizirali črno gradnjo, oz. jim je propadel kredit ib zloglasni jugo inflaciji. Podjetnik Aleš iz ex državnega LEKa, bo to že znal preračunati.

    Zakaj g. Aleš rojen v šestedesetih ne piše bolj o vzrokih kot o posledicah? Vsi opevajo jugo armijo, ki jim je dala tisto pravo “iniciacijo” ne pa ti lulčki in lulike milenijci. Ta jugo generacija je dejanskom proizvedla to “parazitsko” situacijo, ki je žrtev ugrabljene države in slamnatih lastnikov kapitala iz davčnih oaz, ki držijo cene visoko na nebu zaradi svoje strahopetnosti in lažne misli o nesmrtnosti. Kar 50.000 mladih se je v zadnjih 10ih letih izselilo zaradi nalepke “brezjajčni paraziti”.

    Kot je že dejal papež Frančišek, “ne smemo se spraševati zakaj mladih ni v cerkev, temveč kaj smo delali narobe, da so se oddaljili od nas”.

    G. Aleš, če bi radi mladim pomagali “alexein (to defend, to help) and andros (man)” potem boste morali ubrati povsem drugačno pot..

    Ef 4,25, Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      Dragi Pavel Efez! Hvala za odličen in zelo podroben komentar. Rad bi le nekaj stvari pojasnil.

      Prvo, moj zapis ni sodba, pač pa poskus omogočanja zavedanja staršev, da ukrepajo, da pomagajo odraslemu otroku k rodovitnosti. Tu odkrivanje vzrokov ne pomaga. Še mnogo več jih je kot ste jih navedli vi. En od njih je recimo permisivna vzgoja, ki se je začela prav v naši generaciji.

      Drugo, nisem se poglabljal v vzroke za te situacije, pa ne zato, ker bi se tega ogibal, pač pa zato, ker ne morem vsega pokriti v enem članku in tudi ni bilo prostora v Naši družini. Lepo ste jih opisali vi. Hvala. Pa tudi to ni moj način.

      Vse dobro vam želim. Oglasite se še kaj.

      Odgovori
      • Pavel Efez
        Pavel Efez says:

        Pozdravljeni, hvala za odziv. Vesel sem da zgornje pisanje niste vzeli osebno in prosim, ne vzeti. Šel sem se besedne igre, z namenom osvetljevanja še enega dela problematike, o katerem nihče noče spregovoriti oz malo kdo. Sem ciljal na generacije iz 60ih oz 50ih, ki so trčile v svoj rezultat oz v posledice frankfurtske šole z agendo kulturnega marxizma ali pa s patološko vejo teologije osvoboditve. Zelo cenim vaš aganžma in proaktivnost, vsaj lotili ste se soočiti s tem družbenim kaosom. Sam ga spremljam iz svoje gradbene stroke, kjer sem se tudi sam prepričal, da je naša država zapeljala ta voz precej globoko v blato.

        Pod ljubljanskim gradom so bloki iz 60ih, potresno nevarni. Lastniki po jazbinšku so bili večinoma zaposleni v bližnji roški kasarni. Ti ljudje mladim družinam prodajajo stanovanja za zlato, 2 sobna stanovanja so tam 170.000€. Mladim ne povejo da je to potresno nevarna gradnja, ki se bo ob prvem močnejšem potresu spremenila v nacionalno katastrofo, kot pravijo doktorji statike iz FGG.. Dvo sobno stanovanje v Celovcu košta 70.000€, ob podatku da je tam enkrat višja minimalna plača..

        V gradbenih trgovinah boste tobili podatek, da se večino gradbenega materiala proda za suho gradnjo, gips plošče za urejanje mansarde, ter lahki siporeks za razne prizidke..

        Centralizacija države v Ljubljani je povzročila, da se ves kapital vrti v Ljubljani, cene v nebo. Mladi in stari so prisiljeni živeti skupaj, kar je lahko po svoje milost Božja, saj se na tak način ohranjajo tudi lepe skupnosti, ki si med seboj delijo vrt in poskrbijo za starost svojih dedkov in babic. Judovske skupnosti so take v Čikagu, ali katoliške celice na jugu Italije..

        Dajem pobudo, ker ste proaktiven pisec, da mogoče kdaj pišete tudi o drugi plati, ljudje se v takem pisanju lahko prepoznajo, se bolj odprejo, družba se začne spreminjati s poslušanjem, sočutjem. Jezus je bil odličen poslušalec, zato so se mu odpirala srca in samo v takem momentu lahko prihaja do ozdravljenja kristusovih udov..

        Lepo vas pozdravljam in dodajam povezavo do meni precej zgovornega članka https://siol.net/novice/slovenija/vec-izselitev-slovenskih-drzavljanov-iz-domovine-le-se-v-casu-vojne-infografika-419779

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja