Poljub lahko podaljšam, za pogovor pa nimam časa

Dani Siter je pred časom objavil fotografijo z napisom Garyja Thomasa, ki bi ga v slovenščino lahko prevedli takole: “Dnevno: 30 sekundni poljub + 30 minutni pogovor + 3 minutna molitev =velika povezanost zakoncev.” Sam sem dodal: “Po izkušnjah izkušenih deluje.” in še: “Poljub: Brez problema, lahko še podaljšam, pogovor: težko (morda 1x na teden), molitev: Bi šlo, samo ne tako dolgo. Trenirati moram. Vse tri.”

Poljub lahko podaljšam

Tale rahlo hudomušna komunikacija je vodila do premisleka, kaj je tisto, kar bi obdržalo zakonce, v svetu neverjetno lahkotnega odnosa do ločitve, skupaj za celo življenje. Pa ne da ostanemo skupaj s stisnjenimi zobmi, v smislu uspela sva stanovati  celo življenje na istem naslovu, da bi se delala, da se imava rada, da bi zavoljo otrok pač prenašala ta težki jarem zakona (SSKJ: 1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali; 2. nasilna oblast, gospostvo, 3. kar omejuje, utesnjuje prostost). Kot da mora biti zakonska zveza eno samo trpljenje!

Menim, da je tole formula, ki se najbolj obnese: 1 x na mesec zakonska skupina + 1 x na mesec zmenek, 1 x dnevno 15 minut “domače naloge” (molitev z zakoncem + skupno prebiranje Svetega pisma + pogovor ob tem), 1 x na leto vikend seminar za zakonce ali duhovne vaje.

Na prvi pogled izgleda, da je tole zahtevna naloga, mi pa nimam časa, alio kot pravi prijatelj: “Vse imamo, samo časa ne.” Pa saj res časa ne držimo v svojih rokah. Pa izračunajmo koliko časa gre za vse tole:

  • 1 x na mesec zakonska skupina: 2 uri (24 ur na leto)
  • 1 x na mesec zmenek: 2 uri (24 ur na leto)
  • 1 x na dan molitev, pogovor, Sveto pismo: 15 minut (91 ur na leto)
  • 1 x letno seminar: 48 ur na leto

Skupaj: 187 ur (kar znaša 2,1 % leta)

Koliko je 2 % časa v primerjavi z …?

Ali sta 2 % časa, ki si naj ga zakonca vzameta letno drug za drugega veliko? Ali sta 2 % časa za najpomembnejšo osebo v življenju veliko ali malo? Če na primer vsak dan pogledate po televiziji samo 30-minutna dnevna poročila, je to enako časa – 2,1 %. In kaj je bolj pomembno – dnevnik ali žena/mož?

Če pogledamo še malo drugače, malo globlje in če se vprašamo: “Je vredno investirati 2 % časa v najpomembnejši odnos in imeti odlično kakovost onih 98 % časa – ko smo v službi, ko smo z otroki, ko delamo vsakodnevnosti?”

Če gremo še globlje, v večnostno perspektivo: “Je vredno investirati 2 % svojega časa in biti zgled otrokom, da bodo odšli v svet s sliko ljubečega očeta in spoštljive mame?”.

Kakšen je vaš odgovor? 

Večnostna perspektiva

Ustanovitelj skavtstva Robert Baden-Powell je za skavtske voditelje dejal takole: “Voditelj lahko zaigra na struno v mladem človeku, ki odzvanja v večnost.” To velja tudi za zakonce, ki lahko zaigrajo na take strune, da lahko lepa harmonija preko otrok, vnukov, pravnukov, … odzvanja v večnost. In koliko sta vredna v primerjavi z večnostjo ona 2 % investirana v najpomembnejši odnos?

Lepo je biti v zakonu. Tudi zaradi večnostne perspektive.

Članek je bil najprej objavljen v reviji Družina in Življenje, december 2016.

Foto: zelle dudaUnsplash

0 odgovorov

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja