Razvoj visoke grede in prvi pridelek

V začetku aprila sem postavil visoko gredo velikosti 2 m² in podrobno opisal njeno izdelavo. Potem, ko se je malo posedla, sem vanjo posadil zelenjavo. Greda sedaj konec meseca junija izgleda kot mala džungla – sam imam idejo, da morajo biti rastline čimbolj natlačene, da se malo “borijo” za življenjski prostor. Vanjo sem namreč (preveč?) natlačil tole zelenjavo:
– eno vrsto graha (kakih 10 semen),
– 5 sadik ledenke,
– 6 sadik zelja,
– 9 sadik poletnega rdečega radiča,
– 2 česna,
– 6 sadik gomoljaste zelene,
– 5 sadik špičastega zelja,
– 3 sadike brokolija,
– 3 sadike ohrovta,
– 4 semena bučk (ki naj bi zlezle iz grede ven – pa še ne morejo, ker jih kapusnice “zatirajo”) in
– nekaj semen pora.

Se sliši veliko za 2 m² veliko gredo, kajne? Žena pravi, da pretiravam z gostoto sajenja in verjetno je res. Gneča je nepopisna. Sem celo odtrgal nekaj listov ohrovta, da so lahko bučke pogledale ven (glej razliko med 3. in 4. fotografijo). Plevel sploh nima nobenih možnosti 🙂 A kot sem že rekel: “Ta greda je nekakšna testna visoka greda in da se bom potrudil z njo na vse možne načine: gnojenje, zalivanje, primerna gostota sajenja, … in kar je še tega. In, da bom skrbno spremljal rezultate. Da vidim, koliko lahko taka – precej neuka – mestna oseba kot sem jaz, pridela na 2 m² površine.”

Z grede sem v začetku junija že začel pobirati pridelek. Tole sem pobral do sedaj:
– 8.6.2014: Solata ledenka: 240 g (=0,60 €)
– 12.6.2014: Tri glave solate ledenke: 280 g (=0,70 €)
– 16.6.2014: Rdeči radič: 72 g (=0,25 €) / Brokoli: 52 g (0,16€)
– 17.6.2014: Zelena listi: 26 g (šopek) (=0,40 €)/ Rdeči radič: 150 g (=0,53€)
– 23.6.2014: Rdeči radič: 360 g (1,26 €)
– 24.6.2014: Brokoli 225 g (=0,68 €) / zelena (šopek) (=0,40 €) / grah (v stroku): 90 g (= še ne vem)

Finančno*: 4,98 €

Se mi zdi kar spodbudno. Pa da vidimo kaj vse se bo nabralo do jeseni …

*Cene sem preveril na Ljubljanski tržnici za konvencionalno pridelano zelenjavo. Moja je ekološka. Ima kdo idejo, kakšno je razmerje v ceni med ekološko in konvencionalno pridelano zelenjavo?

Foto: Aleš Čerin
3 odgovorov
  1. Gorenak
    Gorenak says:

    Vsaka kultura ima različno razmerje med eko in kov. Recimo od 20 do 50% je eko dražji. Če je več je treba preverit.

    Odgovori
      • Gorenak
        Gorenak says:

        Težko 🙂 To je kot podatek o marži pri trgovcih. Iz lastnih izkušenj lahko povem da Eko goveje meso, ki je 20% dražje, je vzdržno za pridelovalca.
        Recimo Eko česen pa je težko pridelat in mora biti procent večji.

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja