,

Visoka greda: Kako sem jo izdelal?

Eno najlepših daril sem dobil pred nekaj dnevi. Žena me je razveselila z ogrodjem za visoko gredo. Pravi, da je Miklavž malo zapoznelo nosil zame 🙂

Naj kar takoj povem, da bo tole nekakšna testna visoka greda. Zelo se bom potrudil z njo na vse možne načine: gnojenje, zalivanje, primerna gostota sajenja, … in kar je še tega. In skrbno spremljal rezultate. Da vidim, koliko lahko taka – precej neuka – mestna oseba kot sem jaz, pridela na 2 m² površine. In o tem bom poročal na tem blogu.

Osnovne značilnosti

Dimenzije in material: Ogrodje je sestavljeno iz pooblanih dil colaric dimenzij 200 x 100 x 40 cm. Zanje je sveti Miklavž odštel pri mizarju 40 €. Pa sem se danes lotil izdelave visoke grede.

Zaščita lesa: Ogrodja nisem nič “štrihal”, ker ne želim vnašati nobenih “cidov” na vrt. In tudi, da stestiram, koliko časa zdržijo dile brez obdelave. Pa tudi zato, ker se les sčasoma spremeni samo v CO2 in H2O in nič drugega, premazi pa ostanejo.

Kam sem jo postavil? Na najbolj sončno lego na vrtu  v smeri sever jug. Naj povem, da je naš vrt v dolini na vzhodu, zahodu in jugu obkroženi z gozdom (kar je fino), a zato imamo precej manj sončne svetlobe, kot drugi deli Ljubljane. Gotovo več kot eno uro na dan manj. Okoli visoke grede sem pustil dovolj prostora za hojo in da se lahko pobčasno pokosi s kosilnico (če jo že imamo).

Izdelava in vsebina visoke grede po plasteh

1. Najprej sem lepo po notranji strani okvira občrtal, odstranil rušo in še nekaj zemlje do globine kakih 30 cm.

2. Na dno sem do višin kakih 40 cm nametal vejevje od obrezovanja sadnega drevja (jablan). Debele veje (nekatere so bile debele tudi 2-3 cm) sem dal na dno. Te bodo najkasneje sprhnele. Veje sem z nogami potlačil.

3. Na veje sem naložil okoli obrnjene kose ruše, katere se je držalo še kakih 5 cm zemlje.

4. Na rušo sem naložil kakih 5 cm pšenične slame, ki je zimo preživela zunaj na vrtu.

5. Na slamo se “skipal” kompost sestavljen iz kuhinjskih odpadkov, ki so se nabirali čez zimo in tudi nekaj vrtnega zelenja – vsega skupaj je bilo za kakih 5 cm.

6. Na kompost sem stresel tri samokolnice predelanega hlevskega gnoja – kakih 10 cm.

7. Hlevski gnoj sem pokril s kakimi 2 cm pšenične slame.

8. Preko slame sem nametal še kakih 10 cm zelo rodovitne prsti z vrta.

Čas izdelave: Vse skupaj mi je vzelo kake tri ure dela, pri katerem sem pa zelo užival in zato tudi nisem prav nič hitel. Imel sem pomoč v 16-mesečnem vnučku, ki mi je nosil veje in hčerki, ki je tudi pomagala pri vejevju.

Tako, visoka greda je pripravljena in čaka, da vanjo posadim prve sadike. Imenoval jo bom Mika – zato ker mi jo je prinesel sveti Miklavž. Mora biti ženska oblika imena, ker je pač greda ženskega spola v slovenščini.

Zakaj sploh visoka greda?

Visoka greda je način vrtnarjenja, kjer je zemlja “spakirana” v ohišje narejeno največkrat iz lesa ali opeke, visoko od nekaj 10 cm do višine pasu. Prednosti visoke grede:

1. Podaljšajo sezono rasti zaradi toplote, ki se sprošča v notranjosti zaradi preperevanja lesa in komposta. Spomladi lahko začnemo prej saditi.
2. Visoke grede je lažje obdelovati, ker so dvignjene. To je posebej primerno za starejše in invalide.
3. Pri takem načinu vrtnarjenja se ne hodi po zemlji, zato zemlja ni zbita in ni treba štihati. Tudi ni možnosti, da se kakorkoli poškoduje rastline.
4. V visoke grede se rastline sadi bolj skupaj, kar preprečuje rast plevelom, ustvarja dobro mikroklimo in prinaša večji pridelek.
5. Leseni material na dnu ustvarja drenažo, tako, da rastline niti ob hudem deževju niso zalite z vodo.
6. Gnojenje je bolj koncentrirano, ker gre gnoj lepo v okvir in se ne razprši bolj na široko kot je treba (npr. po potkah).

Sicer pa bom videl kako se bo obnesla. Doslej sem imel nekaj visokih gred, a večinoma brez okvira. Zato se je vanje vraščala trava in pleveli s trate. Lansko leto sem eno zgradil iz opeke in se je lepo obnesla, samo preširoko sem jo zastavil in kljub svojim dolgim rokam ne dosežem ne da bi stopal na gredo. Pomagam si z lesenimi koluti.

Stroški

Visoka greda – ogrodje: 40 €
Tri samokolnice hlevskega gnoja: ca. 8 € (za celo traktorsko prikolico gnoja sem odštel 65 €)
Skupaj: 48 €

Foto: Aleš Čerin

13 odgovorov
  1. ana kos
    ana kos says:

    Jaz sem lani naredila prvih nekaj visokih gred, vsako drugače, na dno sem dala tudi stare zanič cunje, bombaž in volno. Lahko rečem predvsem, da so se precej znižale. 🙂

    Navdušena sem nad tvojim delom, žena je pa Miklavžu res naročila eno najlepših daril!

    Odgovori
  2. Katarina
    Katarina says:

    sama sem sicer naredial visoko gredo iz navadnih desk, sem pa, tako kot očitno ti, pozabila nekje v sredino dati mrežo. tako so se mi že prvo leto v gredi zaredile miši ali kaj drugega, ne vem, vem le, da je po gredi polno lukenj in da mačke redno stražarijo na njej. 🙂 v zdaj imam na njej samo vrtne jagode.

    Odgovori
  3. Carmen
    Carmen says:

    Pozdravljeni

    letos imam namen tudi sama narediti visoke grede. Ali sem prav razumela da je bilo ogrodje samo 40 EUR?A to govorite o materialu – lesu za gredo?

    Hvala za odgovor.lp. Carmen

    Odgovori
  4. David Lepnik
    David Lepnik says:

    Je kakšna prednost, da je okvir v lesu (ali kaj vpliva na zemljo)? Poleg tega, da zgleda lepo. Včasih so imeli starši lesene okvirje, ampak so v parih sezonah strohneli. Sam razmišljam, da bi naredil betonske robnike, da bi bili večni.

    Odgovori

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja