Preprostost pesmi Smiljana Trobiša: Ko bom preplezal najvišjo steno …

Esej o pisanju: izkustvo in pesem

V Tretjem dnevu sem našel Esej o pisanju: izkustvo in pesem avtorja Smiljana Trobiša. Takole pravi avtor v poglavju Preprostost pesmi: “Vse velike stvari in dobre umetnine so preproste. Vsako stvar se da povedati preprosto, v nekaj reduciranih besedah. Toda pesem mora povedati več, kot bi bilo preprosto povedano bistvo pesmi, ne pa manj. Zato pesnik išče izraz, ki bi bil najbližje resnici, temu, kar se res dogaja v njem. Dobra pesem najiskreneje izrazi pesnikovo najglobljo resnico. Seveda je pesnik sam zaledje svoje umetnine in kolikor zna biti preprost sam, v tolikšni meri bo preprosta tudi njegova pesem. Velja tudi, da kolikor je bogat ustvarjalec, toliko bogastva lahko da v umetnino. Nobelovec Rabindranath Tagore je napisal: “Najdaljša pot te pripelje najbližje k sebi in najtežja je vaja, ki rodi najpreprostejši napev.”

Primer preproste pesmi

Ko bom preplezal najvišjo steno –
sebe,
bom v tihih globinah
odkril
najlepši travnik –
Tebe.

Ni dovolj, da si samo preprost, tudi pesnik moraš biti, da se iz tako preprostega niza besed rodi tako bogata pesem. Hvala Smiljan za tole.

V poslovnem svetu

Zadnji del Tagorejeve misli  (če jo “prevedemo” v poslovni jezik) in Smiljanova misel “Vsako stvar se da povedati preprosto, v nekaj reduciranih besedah.” veljata tudi za bolj vsakdanje pisanje, kot je pisanje znanstvenih in tehničnih poročil, s katerimi se zadnje čase veliko – tudi poslovno – ukvarjam.

Opažam, da tudi visoko šolani ljudje težko “vlečejo” bistvo iz obsežnih raziskav, težko (samo) bistveno “spravijo na papir”, zato so poročila težko berljiva, nerazumljiva in zelo obsežna. Prav to – izvajati “najtežjo vajo, ki vodi v najpreprostejši napev” – je očitno težko in v modernem svetu si sploh ne vzamemo več časa zanjo. Zato bi bilo treba v procesu šolanja (tudi na najvišjih ravneh) spodbujati in zahtevati “najtežjo vajo”, ki bi vodila v preprostost (in s tem tudi jasnost) izražanja.

Morda bi bilo za poskusiti tudi vaditi pisanje v obliki bloga, poljudnih člankov, osebnega papirnatega dnevnika. Kaj vem, meni bloganje in tvitanje (140 znakov!) pri izražanju pomaga. Sem bil s tem blogovskim zapisom dovolj preprost in jasen?

Vir: Tretji dan, krščanska revija za duhovnost in kulturo, XLI 2012 7/8, str. 35

Foto: Aleš Čerin

0 odgovorov

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja