Jurčičeva pot: pot, ki jo človek z veseljem priporoča (FOTO)

Za jesenske, pomladne in (za tiste, ki se ne bojite gaziti po snegu) tudi zimske vikende je Jurčičeva pot od Višnje gore, preko Polževega, do Muljave pravi blagoslov.

Dvanajst kilometrov udobne poti, brez velikih vzponov, se vije po “kucljih” dolenjske pokrajine, mimo kmečkih hiš in razvalin gradov – polne znamenitosti iz našega otroštva, ki si jih zlahka predstavljamo kot okolje Jurčičevih junakov.

Pot je tudi dovolj razgledna, da nam pogled zvabi po Dolenjski vse tja do Kuma. Pot je lepo označena z ličnimi, prepoznavnimi tablami in tudi markacijami.

Od aprila 2012 je na njej najti tudi 25 geozakladov (več o igri Geocaching), kar bo za geolovske družine pomenilo še dodaten izziv. Se pa z iskanjem zakladov pot podaljša na debelih sedem ur.

Na kratko

Dolžina in višina: 12 km, 2.45 ure počasne hoje; okoli 300 m višinske razlike

Pot: Višnja gora (avto pustite kar na parkirišču pred železniško postajo) – razvaline gradu Višnjegorskih (Weichselburg) – Pristava – Zavrtače – Polževo – cerkev Svetega Duha – Male Vrhe – Leščevje – Oslica – Muljava
OPOMBA: Ko sva se na koncu poti znašla v Muljavi, sva imela avto seveda v Višnji gori. Pa sva se namenila pešačiti proti Višnji gori po cesti. Mraz je pritisnil, mokri čevlji so naju hladili, pa sva poklicala (“snela sva ga s kljuke”, kot se temu reče po domače) prijatelja Boštjana iz Ivančne Gorice, da naju je zategnil nazaj do Višnje gore. Hvala Boštjan. To so pravi prijatelji!

Primernost: Primerno za vse, še posebej za družine otroci, ki lahko hodijo počasi hodijo kake tri ure. Pot je zaradi ruševin gradov, vasi in kmetij, gozdov, … lahko zelo atraktivna. Še posebej, če se starši potrudijo in med potjo pripovedujejo Jurčičeve zgodbe (npr. Kozlovska sodba v Višnji goriJurij KozjakDeseti brat). Še več Jurčičevih del na Wikivir.

Zemljevid prvega dela poti: Višnja gora – Polževo (Sveti Duh) – klikni za povečavo

Zemljevid drugega dela poti: Polževo (Sveti Duh) – Muljava – klikni za povečavo
Zanimivosti na poti
Zadnjič, po sneženju, sva Jurčičevo pot prehodila s sinom in med potjo iskala geozaklade. Pot je v tem času tudi kar precej zasnežena (10 – 15 cm snega) in preko poti je precej podrtega drevja, ki je padlo preko poti zaradi teže snega na še vedno olistenelem drevju. Ponekje je bilo potrebnega nekaj plezanja preko podrtih dreves.

Z otroci lahko prehodite tudi samo pol poti. Na primer od Višnje gore do Polževega. Med potjo lahko opazujetepolže na verigah, ki so zaščitni znak znamenite Višnje gore. Pot pelje mimo ruševin gradu Višnjegorskih(Weichselburg).

Ali pa prehodite samo drugo polovico od Muljave (avto pustite kar pri Jurčičevi domačiji) do razgledne cerkve Svetega Duha nad Polževim. Tu naj med potjo “kraljuje” Josip Jurčič s svojimi za otroke zanimivimi deli. Pot vodi celo mimo gradu Roje ali Rojinje. Razvaline najdete vzhodno od vasi Male Vrhe in ležijo v gozdu le nekaj 10 m od poti. Ta grad je bil prizorišče Jurčičeve povesti Grad Rojinje, v Desetem bratu pa se je imenoval Podlesek.

Po Jurčičevi pot (do Polževega) gre v dolžini 6 km tudi Gozdna učna pot po poteh višnjanskega polža, ki pokaže obilo drevesnih vrst in gozdnih sestojev. Tudi zanimivo – za odrasle in otroke.

Jurčičeva pot je res nekaj kar človek z veseljem priporoča.

Foto: Aleš Čerin

2 odgovorov
  1. ana kos
    ana kos says:

    To bi bilo pa zanimivo tudi za nas, za mojo družino! Morda pa kdaj …
    So pa tam lahko tudi medvedi, kaj? Njih pa ne bi rada srečala. No, če smo vsi, smo dovolj glasni, da se nas bi medved ustrašil! :-)))

    Odgovori

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja