Aljaževi stolpki prav povsod?

Opazil sem, da na nekaterih vrhovih Slovenski gorniški klub SKALA postavlja “male Aljaževe stolpke”. Sam sem ju opazil na Travniku (2265 m) in na Olševi, pravzaprav na stranskem vrhu Olševe – na Oblem kamnu 1883 m). Klubu sem poslal vprašanje v zvezi s tem, kjer sem želel od njih izvedeti, kakšen je razlog postavljanja in kako bi razložili pomen, pa mi niso odgovorili.

Sam menim, da je to skrunjenje vrhov, da je to vnašanje nepotrebnih elementov v naravo. Obenem pa – po moje – pravzaprav razvrednotenje pomena Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, ki ima v zavesti Slovencev poseben pomen. Če je Jakob Aljaž to počel leta 1895, je gotovo imel poseben razlog, sedaj pa ni nobene potrebe po malih jeklenih miniaturicah.

Po moje na vrhu gora ne sme stati prav nič. Celo škatla za vpisno knjigo in žig ne. Preprostost naj se v gorah ohrani do maksimuma. Kaj menite vi?

21 odgovorov
  1. Matjaž Maležič
    Matjaž Maležič says:

    Se POPOLNOMA strinjam s tabo, Aleš.
    Aljažev stolp je na vrhu Triglava in kakršnekoli kopije ne sodijo nikamor drugam, razen morda v planinski muzej.
    Takšnile stolpki so neumnost. Še tam kjer ga imajo na domačem vrtu na vrhu nekakšnega Triglavčka, meni deluje kičasto.
    Vpisno knjigo se pa tako ali tako da dati malo pod vrhom na kakšno ne preveč vpadljivo mesto.

    Odgovori
  2. Rok Kovač
    Rok Kovač says:

    Dandanes na vrhovih gora stoji že marsikaj,od križev,kipov predstavnikov Boga,zvoncev,železnih štang,piramid in še kaj bi se našlo.Vrhovi gora zato že dolgo niso več takšni kot so bili nekoč,ustvarjeni po naravi.
    Zoper ohranjanja prvobitnosti gora in izročilo tudi našim zanamcem,moramo gore in njihove vrhove čuvati in prepustiti naravnemu izgledu.

    Odgovori
  3. Miha
    Miha says:

    Skrunjenje vrhov bi lahko bile/so odvržene smeti, zarjavela skrinjica vpisne knjige, zanemarjena vpisna knjiga, tudi skalni podor, pa vandalizem, itd.

    S pomanjšano kopijo Aljaževega stolpa sem se prvič srečal na nekem drugem vrhu, pa nikakor ni deloval negativno, prej kaj drugega. Je simbol slovenskega gorništva ne glede na to kje stoji, pri nas se ga nebi upali sramovati! Kakor tudi urejenih neerjavečih vpisnih skrinjic ali svetlečega se cepina na vrhu Pece, ne. Urejen, lep simbol na vrhu nekoristnega sveta je samo odraz ljubezni ljudi, do gora. Verjetno pa nam ne morejo biti v ponos zarjavele in neokusno oblikovane stare vpisne skrinjice, razmajane jeklenice iz petdesetih let, odvrženo železje …

    Čistost gore bi verjetno pomenila tudi prepoved približevanja skali ljudem, ne samo njihovim simbolom. Tudi izbris / zasutje vseh od ljudi nadelanih poti. In kakšen bi potem bil namen gore, vrnitev v kameno dobo in čas religij ? Če ludje ne sodimo v gore se samo po sebi poraja vprašanje ali smo prišli iz ploskega vesolja ali epruvete na to zemljo.

    Če me simboli motijo, vrhov brez železja, nadelanih poti (in tudi ljudi) je ogromno. Pravzaprav veliko več kot “oskrunjenih”, samo zlezti je potrebno nanje…

    Ne, nisem član Gorniškega kluba, da ne bo pomote. V našem prostoru pogrešam le kanček več strpnosti in razumevanja do drugih, drugače mislečih. Morda tudi zamenjavo zaravelih vpisnih skrinjic. Pogled na rjo verjetno ni nikomur v ponos.

    Srečno, Miha

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Miha: Hvala za vaš dolg odgovor. A vam se Aljažev stolp zdi simbol slovenskega gorništva? Po moje je močan simbol, a simbol Triglava in pomena, ki ga Triglav ima za slovenski narod. Po moje z izkoriščanjem tega simbola, s pravo “inflacijo” teh miniaturnih stolpkov, pravzaprav delamo škodo simboliki, ki jo stolp ima.

      Tudi sam se strinjam, da gore skruni še vse mogoče, predvsem smeti, ki jih pa je – to že moramo reči – v zadnjih letih precej manj.

      Sam ne bi šel v čistosti gora tako daleč kot predlagate vi: “prepoved približevanja skali ljudem”, bi pa vsekakor odstranil jeklenice in kline. Saj ni nujno, da prav vsak pride, recimo na Triglav, ki bi bil pravzaprav brez “silnih” jeklenic kar plezalski podvig.

      Pravite, da je neoskrunjenih vrhov še veliko. Ja, in Travnik bi bil eden takih, na koncu neoskrunjene Travniške doline, … a na vrhu – takle kič. Prav to me je “zadelo”.

      Da se prav razumeva: Slovenski gorniški klub SKALA cenim in se strinjam s poslanstvom, ki ga imajo, pa vendar se s temi miniaturicami ne strinjam.

      Še enkrat hvala za vaše mnenje in veliko varnih in lepih poti po hribih vam želim.

      Odgovori
  4. heinz
    heinz says:

    Ja, stvar je preprosta: kam pa vendar pridemo, če bi se to nesmiselno ravnanje spotenciralo, oz če bi se vsak kdor bi imel kako idejo po svoje “izražal” s svojim zaznamovanjem vrhov?
    Ko bi si vsi mogoči klubi vzeli pravico postavljati neke simbole ali njih replike? In zakaj samo klubi, navsezadnje? Če že pravica do takega ravnanja obstoja, mar je nima potem vsak posameznik?
    Če je odgovor pritrdilen, potem je vsekakor potrebno uzakoniti omejtve.
    In to še preden bodo na vseh slovenskih vrhovih stali mali aljažki.

    Odgovori
  5. Drago Stanovnik
    Drago Stanovnik says:

    Na nobenem vrhu me ne moti edino križ. Je pa dobro, da je ta grajen iz primernega materiala in če je potrebno, tudi ustrezno ozemljen, da ne bi privlačil strele v primeru, da je vrh tudi pogosto obiskovan.

    Vsem želim obilo užitkov na varnih Ašičevih poteh v naši domovini in po svetu!

    Vem tudi želim obilo užitkov v nedotaknjeni naravi in prav tako tudi v dotaknjeni naravi, kjer smo se vsi dolžni obnašati tako, da bodo posledice civilizacije čim manj škodljive in naravne lepote ohranjene našim zanamcem. 😉

    Odgovori
  6. Matjaž Maležič
    Matjaž Maležič says:

    Aleš, glede odstranjevanja jeklenic pa se ne strinjam s tabo.Tako lahko mnogo varneje prideš sam in še če pelješ koga s sabo npr. otroka, …, je mnogo varneje.
    Tam kjer so, naj bodo in naj bodo redno vzdrževane. Nisem pa ravno pristaš postavljanja novih. Saj je dovolj še lepših kotičkov in vrhov, ki so nedotaknjeni in se da tam v polnosti uživati neokrnjeno naravo in njene lepote.

    Odgovori
  7. Nejc Mrak
    Nejc Mrak says:

    V času pomankanja družbenih vrednot, vse večje ideološke razklanosti ter materialne obsedenosti, je težko soditi kaj kam sodi in kaj ne. Že raba besede moteče je včasih moteča, vendar me v gorah moti vse preveč navlake, ki tja po mojem osebnem prepričanju preprosto ne sodi. Purizem? Niti ne. Samo želja po prvinskem in nedotaknjenem. Tiramisu in ideologija na 2515 m.n.v.? Ne hvala.

    Odgovori
      • Nejc Mrak
        Nejc Mrak says:

        Kredarico in večino apolitičnih in atestičnih obiskovalcev redno posiljujejo z političnimi in religioznimi shodi. Če si v koči zaželiš tiramisu je velika verjetnost da ga boš dobil. Saj ne da mi ta slaščica ni všeč ampak ampak vsaj kak dan je lahko kulinarično bolj preprost. Zgodb o nenavadnih pripetlajjih z ljudmi, ki bi v gore radi pripeljali dolinsko razkošje pa je kar precej od smešnih do malo manj smešnih.

      • Aleš Čerin
        Aleš Čerin says:

        Na Kredarico sploh ne grem več. In tudi ne v druge koče okoli Triglava. Še njemu se raje ognem. Je drugih lepših poti ogromno.

        Se strinjam s to poanto.

      • Nejc Mrak
        Nejc Mrak says:

        Sam se planinskih “avtocest” v poletni sezoni na široko ogibam. Tja se odpravim šele ko pritisne sneg. To je pač edini čas ko tam zavlada vsaj za spoznanje večja spokojnost.

  8. Tomaž
    Tomaž says:

    Aleš, zanimiv pomislek. Ja, tudi mene bi motilo, če bi zdaj na vsak kucelj poveznili eno kovinsko piksno. Aljaž jo pač je in za to je imel tehtne argumente, ki so bili takrat precej drugačne narave kot pa okraševanje gore – šlo je za zemljo. Takrat je to pač bilo pomembno.

    Je pa res, da je večina vrhov, ki so kakorkoli ‘okrašeni’, opremljenih s križi vseh vrst in materialov. Lahko se spotaknem tudi ob to. Če bi rekel, da je križ pa sprejemljiv, sem pristranski. Zakaj bi moral gori stati križ, če pa je gora namenjena vsem? Če je razlog Bog, je odgovor v tem, da zato, da bi opazili Njegovo stvarstvo, ni potreben križ, ampak vera posameznika. Če nimaš te, noben križ ne pomaga :).

    Matjaž: resda so jeklenice namenjene lažjemu pristopu na goro, na ključnih mestih, ki jih ni mogoče drugače preplezati. A tukaj bi lahko iskali alternativo v stilu, če nisi sposoben priti na goro, jo raje opazuj od daleč ali izberi lažji izziv ;).

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Tomaž: Kar se tiče križa, sem blizu tvojemu razmišljanju. Kar so jih predniki namontirali, naj tam ostanejo. Novih ne bi postavljal, tako kot Avstrijci, ki krasijo vrhove s križi. Zadnje čase so okrasili Trupejevo poldne. Oni želijo s križi povedati še vse kaj drugega, kot pa samo častiti Gospoda. Na Pristovškem Storžiču so na križ celo zapisali: “Kärnten-frei und ungeteilt 10.X.1920-1962”. Križ je obrnjen proti Jezerskemu, ki je nekoč spadalo pod Koroško. Tako, da so taki križi po vrhovih lahko še kako politični.

      Kar se tiče jeklenic, sem tudi na tvoji strani. Saj ni treba, da se vsakdo poda prav povsod. Triglav na primer bi bil brez tistih “žičnic” nedostopen, Kredarica nikakor ne bila usrano-smrdeča in 100 žensk, ki od blizu vrha nikoli ne bi videlo in ki jih vlečejo na vrh, bi pač ostalo v dolini ali pa šlo na Šmarno goro. Niso pač vsi za vse.

      Odgovori
  9. Nik
    Nik says:

    Mene pa motijo predvsem križi. Pa kapelice. A je res treba na vsak drek postavljati verske simbole? Križ na Grmadi pri Celju, nova cerkev na Rogli… Skorajda ne moreš na WC iti, ne da bi te en tip na križ pribit gledal s stene.

    Če je res treba, potem zahtevam tudi simbole svoje vere.

    V redu, se strinjam da stari ostanejo, novejše – tiste po 1990 – bi pa odstranil.

    Odgovori

Trackbacks & Pingbacks

  1. Aleš Čerin pravi:

    Mali "Aljažki" z mojega bloga http://skrci.me/aljaz so spodbudili tudi zanimive odmeve na Gore-ljudje.net http://skrci.me/egOPZ Zanimivo!

  2. RT @AlesCerin: Aljaževi stolpki prav povsod? http://bit.ly/cXSxYR

  3. Edusatis pravi:

    Ste že opazili male replike Aljaževega stolpa na nekaterih vrhovih? Mene motijo … in še koga. Preberite komentarje. http://skrci.me/aljaz

  4. Aleš Čerin pravi:

    Ste že opazili male replike Aljaževega stolpa na nekaterih vrhovih? Mene motijo … in še koga. Preberite komentarje. http://skrci.me/aljaz

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja