Odstranjevanje koničke stročjega fižola kot simbol nesmiselnega dela

Od vedno tako delamo!

Odkar pomnim smo pri naši hiši, tudi tam, kjer sem bil prej doma, pri starih starših, pa tudi pri ženinih starših, trebili stročji fižol na obeh koncih.

Nekoč, ko sem ga moral otrebiti zelo veliko, sem se vprašal ZAKAJ pravzaprav odstranjujem drobno koničko, ki nikogar ne moti? In je nisem več.

Žena in kasneje tudi tašča sta me opomnili, da fižol ni do konca otrebljen, da je treba konico na vsak način odstraniti. Nobena ni vedela navesti racionalnega razloga, pač pa take kot so “koničke te bodejo po grlu, ko ga ješ”, “fižol se tako ne more skuhati do konca” ali “taka je navada”. Nisem se sprijaznil s temi razlogi.

Simbol za nesmiselno delo

Saj ne da bi okoli trebljenja stročjega fižola želel zganjati ne vem kakšno filozofijo, se mi pa zdi tole zanimiva simbolika za nesmiselno delo. Za delo, ki nima smisla. Za delo zaradi dela ali kot rečemo delo zaradi tega “ker že od nekdaj tako delamo”.

Ali mi kdo zna utemeljiti pomen odstranjevanja konic na stročjem fižolu? Prav vesel bom logične razlage. Morda pa je kakšna.

Kljub mojemu trdovratnemu zagovarjanju zmanjšanja dela pri trebljenju fižola na polovico, nikakor ne morem uveljaviti te spremembe. Niti v domači hiši. Zanimivo kako trdovratno se ljudje držimo uveljavljenih navad. Še celo, če se racionalno dokaže, poskušamo iskati za lase privlečene izgovore za – pomislite – NESMISELNO delo.

Raje nesmiselno delo kot razmišlje o nesmiselnem

Zanimivo je kako malo premišljujemo o nesmiselnem delu. Tudi sam sem namreč leta in leta trebil fižol na obeh koncih, ne da bi sploh pomislil o smiselnosti početja.

In naprej: koliko nesmiselnega dela še sedaj opravim vsak dan, ne da bi se tega sploh zavedal? Doma in v poslu.

Ha, čas je za vključitev možganov in za razmislek o smiselnosti kakšnega dela, ki je že desetletja ali (preko prednikov) celo stoletja ukoreninjeno vame in ga opravljam kar tako – iz navade. Čas je za vprašanje ZAKAJ.

Foto: Aleš Čerin

62 odgovorov
  1. Tone
    Tone says:

    Dober članek! Dobri argumenti! Prava logika! Ne razumem pa, kako si sploh mogel priti na idejo, da ne bi odstanjeval končkov stročjega fižola? Se ne zavedaš, da s takšnim prevratništvom lahko resno ogrožaš naš osnovni vrednostni sistem?

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Tone: Hvala. Kako sem prišel na idejo? Da bi skrajšal postopek trebljenja fižola. Da bi bil bolj učinkovit.

      Saj se zavedam, da ogrožam naš osnovni – kleno slovenski vrednostni sistem – delo zaradi dela samega. Pa si ne morem pomagati.

      Odgovori
      • Vesna
        Vesna says:

        Resnično je rezanje koničk fižola na obeh straneh nepotrebno, tudi po moje. Odslej jih bom rezala le na eni, trši strani, kjer je pecelj. 🙂

  2. Danilo
    Danilo says:

    Je smiselno premisliti, kaj je smiselno narediti.

    Likanje je tudi zanimivo področje. Npr. likanje spodnjega perila, kuhinjskih krp, brisač, posteljnine. Pri nas tega ne likamo, marsikje pa si ne morejo predstavljati, da ne bi. Popolnoma prevratniško pa bi seveda bilo nelikati hlač in srajc, čeprav bi se prav lepo dalo živeti brez tega. A to je že sprememba kulture.

    Res pa še nisem pomislil, da ne bi odstranjeval koničkov na fižolu 🙂 Res pa tudi ne počnem tega zelo pogosto.
    Ideja za nov portal ali spletno bazo nepotrebnih stvari, ki jih počnemo.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Danilo: A ga ne trebiš prav pogosto, kajne? Mi smo imeli lansko leto dobro letino, pa ga je bilo kar nekaj. In sem si skrajšal delo za polovico.

      Likanje je tudi zanimivo (večinoma!) nepotrebno delo in bi ga čisto lahko spustili. Zaradi mene. Mi je pa zanimivo, da so ljudje likali tudi z precej primitivnimi likalniki. Saj se spomniš ali pa si kje videl tiste na žerjavico iz katerih letijo ogorki in si mimogrede med likanjem celo naredil luknjo ali pa vsaj umazal težko prigarano čistočo obleke. Tako, da likanje je verjetno tudi zelo vkoreninjeno.

      Dobra ideja! za portal nepotrebnih del, ki jih delamo. Kaj ko bi bil za začetek kar tale prostor za komentarje?

      Odgovori
      • Klemen
        Klemen says:

        Konice stročjega fižola ni treba odstranit, ampak ko začne temneti jo je bolje odrezat 🙂 tako kažejo izkušje. Likanje je pa pri nas doma “prepovedano”. Sicer poznam smisel likanja – zlikana oblačila so bolj mehka na otip – če si kdaj oblečeš lanene hlače ali srajco, brez problema ugotoviš zakaj so ljudje hotli met zlikano.

      • Aleš Čerin
        Aleš Čerin says:

        @Klemen: Aha, ko začne konička temneti … Tu je torej družbeni racional. Konička verjetno izgleda grdo, ko po določenem času potemni.

        Likanje ima gotovo tudi kakšen razlog, drugače se ženske včasih ne bi tako “matrale” s starimi “peglezni”. Verjetno je res bolj luštno nositi zlikane srajce, vendar zakaj majice in gate, pa kuhinjske krpe, …

      • Sabina Podjed
        Sabina Podjed says:

        Ha, ha, sem mislila da sem samo jaz tak čudak, da ne likam. Pa vidim, da vas je še več. Likam res samo tisto, kar je nujno, ostalo pa zložim v omaro in se samo poravna, vključno z brisačami, kuhinjskimi krpami in posteljnino.

        Za spodnje perilo sem pa od none slišala recimo racionalno razlago, da se z likanjem dodatno razkuži. Ja, tiste čase, ko so nosili spodnje perilo več dni, je bilo to verjetno res smiselno.

    • Feniks
      Feniks says:

      Nelikanje nekaterih kosov oblačil je vprašljivo. Bi bilo treba naredit raziskavo. Tkanine, ki ne potrebujejo likanja za svoj nastanek močno obremenijo okolje. Se pravi, da bi bilo potrebno izračunati ali predstavlja likanje večjo obremenitev okolja ali pa je bolje kupovati takšne stvari, ki se ne mečkajo.

      Odgovori
    • Vesna
      Vesna says:

      Moja mama je nekoč vse likala, ravno malo je manjkalo, da ni likala celo zoknov. Ko sem ji rekla, da je po moje to nepotrebno, zguba časa, se je usajala, da je to treba, da tako pač je in tralalala. Sčasoma je tudi sama ugotovila, da sem imela prav in zdaj, pri svojih 82-tih letih lika le še izjemoma kdaj kak kos vrhnjega oblačila.

      Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @jm: Mislite na to, da v Sloveniji nimamo navade pogrevati krompirja in ga vržemo kar stran (ali pofutramo živalim). Ja, to sem tudi sam prinesel iz Amerike.

      Pa še eno idejo ste mi dale v zvezi s krompirjem in ZDA. Oni ga sploh ne lupijo (mi ne lupimo samo zelo mladega), niti starega ne. V precej dobrem hotelu v Denverju sem ga vsako jutro dobil (praženega) kar v oblicah. Pa ni bil mlad.

      Pa še nekaj iz Danske v povezavi s krompirjem: Tam ga je gospodinja, ko smo odhajali na dolgo pot na Norveško skuhala kar precej, vzeli smo ga s seboj in smo ga jedli namesto kruha (podobno kot jabolka) – kar z lupino seveda. In mrzlega. Pa ni bilo nikomur nič. Preprosto in brez nepotrebnega dela.

      A veste še kakšno o nepotrebnem delu?

      Odgovori
  3. Danilo
    Danilo says:

    Pri nas velja, da surov krompir povzroči vročino. Moj prijatelj Les iz ZDA ga je zadnjič na naše veliko zgroženje surovega pojedel – in nič.

    Vztrajno zapiranje oken, da nas prepih ne prehladi je tudi čisto kulturno opredeljeno. V ZDA in J. Ameriki pa verjetno še kje, tega ne počnejo in nihče se ne prehladi zaradi prepiha.

    Pri nas tudi precej redko čistimo šipe in zunaj umivamo avto. Lahko bi se temu reklo lenoba, lahko pa …. 🙂

    Odgovori
    • Vesna
      Vesna says:

      Moj oče je vse življenje jedel pogret krompir, enostavno mu je bilo škoda, da bi se ga zavrglo in še dober mu je bil. Tudi jaz sem se tega navadila in mi nikoli ni povzročal nobenih težav. Kar se tiče prepiha pa: vedno, razen pozimi, ko je minus, imam vsaj malo odprta vsa okna na vseh straneh in sem zdrava kot dren. To s prepihom se mi zdi, da škodi le tistim, ki so se odločili, da jim bo škodovalo.

      Odgovori
  4. @tetapoli
    @tetapoli says:

    gospodinjska razlaga 😉 stvar je v tem, da, če stročji fižol ni več preveč mlad, z rezanjem, skupaj s konico potegneš ven (s pravilno tehniko, seveda :)) tudi tisto nitko, ki ni preveč apetilih in se potem valja med zobmi. drugače je pa seveda to čisto nepotrebno.

    Odgovori
  5. klotilda
    klotilda says:

    Oj Aleš, dober, koristen zapis. Tetapoli je povedala tisti pravi razlog za fižol, vse ostalo je folklora.
    In likanje – no ja, včasih so bile tkanine po pranju res, kot bi jih nekomu iz r…potegnil, pa tudi o dodatnem razkuževanju ni bilo čisto za lase privlečeno – vse ostalo je – navada. Sicer sem že penzionistka, ampak to navado sem z veseljem opustila že pred 35 leti, ko mi je mama hotela “na rob” zlikati kaubojke. Ojoj…
    O krompirju pa so me poučili norveški ribiči.
    Pridem pogledat, če bo še kaj podobnih, koristnih nasvetov in lep pozdrav M.

    Odgovori
  6. podplat
    podplat says:

    No, sam odrežem oba konca. Po tvoji razlagi nepotrebnega opravila bi lahko tudi drugi konec pustil neobrezan, bilo bi malo trše a užitno. Velikokrat pa je treba obrezati še kaj vmes, zaradi poškodb ali bolezni.

    Krompir načelno ne pogrevamo preveč, njoke oziroma svaljke pa pogrejemo.

    Ko smo pri pogrevanju tudi ribjih jedi naj se ne bi grelo pa jih (mikrovalovka hvala). Pa tudi kake jedi ki imajo dodatek šampinjonov smo že greli, pa je bilo vse OK z nami.

    Odgovori
  7. @tetapoli
    @tetapoli says:

    še en gospodinjski v izogib likanju: če perilo takoj, ko je oprano obesiš (res takoj!), pred tem ga pa še potreseš/stepeš/poravnaš (ovratnike, šive, kakšne zavihke na žepih..) je likanje potrebno samo za res “ta lepe” srajce in hlače. aja, pa majice, srajce, puloverje sušiš na obešalnikih 😉

    Odgovori
    • Vesna
      Vesna says:

      Likanje je za moje pojma ena sama zguba časa in energije, tudi električne. Že leta skoraj ničesar ne likam, le kdaj pa kdaj kako malenkost, kak kos vrhnjega oblačila, ki se res zmečka, vse ostalo takoj lepo poravnano obesim, ko se posuši pa sproti zložim in pospravim. Mnoge kose oblačil operem celo ročno, včasih jih je treba le oplakniti z okisano vodo.

      Odgovori
  8. podplat
    podplat says:

    Sušilnik lepo posuši perilo in ga minimalno zmečka, če ga seveda pravilno vložiš v sušilnik. Drugace je pa res, da večino perila skoraj ni treba likati. Ker je dovolj mehko se zlika že ob oblačenju.

    Odgovori
    • Sabina Podjed
      Sabina Podjed says:

      @podplat, sušilni stroji so neekološki. Perilo se lepo posuši tudi na zraku. Jaz sicer uporabljam mehčalec, ampak ekološki. Se mi zdi vseeno bolj okoljsko sprejemljivo, kot sušilec.

      Odgovori
  9. Hipišizik Metafizik
    Hipišizik Metafizik says:

    Poleg tega, kar je povedala tetapoli, torej odstranitve “žil”, začne ne ravno svež stročji fižol navadno najprej gnit na konicah.

    Pogrevanje krompirja pa lahko morda namnoži kakšne bakterije. Ne nujno v količinah, da bi imel zato hude prebavne težave, lahko pa vseeno kakšne vetrove.

    Odgovori
  10. jozeb
    jozeb says:

    Kolega mi je na to vižo povedal naslednjo prigodo. Njegova žena je vedno pekla pečenko tako, da jo je prerezala, preden jo je dala v pečico. Enkrat jo je mož vprašal zakaj dela tako, ko pa se pečenka vedno peče v kosu? Pa se je izgovarjala, da se tako bolje speče in podobno…
    Končno pa je povedala, da se je tega naučila od mame in da bo ona gotovo vedela zakaj. Ker sta bila oba firbčna, sta poklicala mamo, ki jima je postregla z enakim odgovorom, da se boljše speče. Tudi njena mama se je te umetnije naučila od svoje mame, brez vprašanja zakaj. Mamina mama pa je bila še živa, zato je bil le še korak do rešitve te uganke. Šla je v njeno sobo in jo vprašala, zakaj je vedno prerezala pečenko preden je šla v pečico. Babica je odkritosrčno povedala, da so imeli takrat pač premajhen “ror” in je bilo pečenko treba prerezati, če so hoteli, da je šlo vse vanj.
    Tako je šlo potem iz roda v rod, kot tole koničkanje fižola!

    Odgovori
  11. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    jozeb: Dobra zgodba. Podobno kot tole koničkanje fižola, ki je bilo morda včasih, pa še to verjetno le pri kakšni sorti fižola, potrebno (kot je pravilno ugotovila bralka zaradi odstranjevanja “žil”). Pa je kakšna hčerka videla pri mami kako se to dela in odnesla s seboj. In tako se je zgodba nadaljevala v generacije.

    Kar pa hočem povedati je, da je treba preden se dela lotimo razmisliti o smiselnosti dela – danes, tu in za to konkretno situacijo.

    Imam občutek, da smo Slovenci še prav posebno nagnjeni k takim “delom-zaradi-dela”. Ker imamo vrednoto dela postavljeno tako visoko, se mi zdi pred vrednote uspešnosti, učinkovitosti pa tudi ustvarjalnosti. Da se le trdo dela …

    Odgovori
    • Feniks
      Feniks says:

      Recimo, zelo radi kosimo travo na “šajbo”. Da je to lepo smo si izmislili ljudje ne narava. Plevel je pa itak beseda, ki bi jo morali dati vedno v narekovaje razen kadar govorimo o nekaterih primerkih naše vrste. Na nekaterih koncih sveta tole o košnji že spoznavajo in kosijo tako, da puščajo nepokošene otočke v obliki denimo kroga.

      Odgovori
  12. heinz
    heinz says:

    V kuhinji je verjetno še najhujša delovna navlaka pomivanje posode, tiste, katere v resnici sploh ne potrebujemo. Ker je imamo navadno mnogo preveč, jo tudi (skoraj) vso naenkrat umažemo. In tako pri dvočlanski družini vsak dan pomivamo po deset žlic, nožev itd..

    Odgovori
  13. Micka
    Micka says:

    Zanimivo, da o smiselnosti opravljanja različnih gospodinjskih del vedno razmišljajo moški, ko jih ta dela doletijo. Dokler namreč ta dela opravljajo ženske niti ne razmišljajo o tem, da je to delo in da ga pač nekdo mora opraviti.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Micka: Ja, to je pa prav res zanimivo. Samo v resnici ne verjamem, da ženske ne razmišljajo, ko nekaj delajo. Samo razmišljajo o čem (ali kom) drugem in ne o smiselnosti in učinkovitosti dela.

      Odgovori
    • Sabina Podjed
      Sabina Podjed says:

      @Micka, mislim, da ne drži 🙂 Jaz se izogibam nesmiselnemu delu. Mojo mamo sem vedno spravljala ob živce z vprašanjem, zakaj je treba perilo obešati skupaj po “kategorijah”. Pa še kaj bi se našlo, samo se ne spomnim. Nisem ravno gospodinjski tip in mi vsaka malenkost, ki jo ni treba narediti, zelo prav pride. Tale s fižolom je vrhunska.

      Odgovori
  14. Micka
    Micka says:

    Saj tudi jaz hočem vedet zakaj se nekaj dela, mi pa ni tuja niti razlaga, da je nekaj pač treba narediti samo zato, da je narejeno, kot na primer pospravljanje hiše. To je tudi zelo nesmiselno, ker je zelo hitro vse spet razmetano, pa se je vseeno včasih treba tudi tega lotiti.
    So mi pa zanimiva ta razmišljanja.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Micka: Pospravljanje (razen če se pretirava – in kje je meja pretiravanja je zelo individualna) ni nesmiselno, četudi je res vse spet hitro razmetano.

      To delo ni nepotrebno, tako kot – če lahko spet uporabim isto prispodobo – trebljenja koničk fižola. Je potrebno. Da sploh lahko živimo v neki skupnosti. Je pa kot sem že rekel potrebno tudi pri tem in vsakem delu paziti, da se ne pretirava, da se ne pospravlja zaradi pospravljanja samega in ne zaradi rezultatov, ki jih le-to prinaša.

      Ja, tudi meni so ta razmišljanja zanimiva.

      Odgovori
  15. Barbara
    Barbara says:

    😉 sem danes trebila fižol z mami, pa sem ugotovila, da je ta navada, da odstranim tudi koničke fižolu tako zakoreninjena, da ” mi srce ni dalo”, da bi jih pustila kr gor 🙂

    Je pa razlika, če si vzameš čas in v miru otrebiš fižol, al pa če moraš na hitro nekaj skuhat. Tam pride prav vsak način kako prihranit čas.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Barbara: Zanimivo, tudi moja mama, ki je bila zadnjič na obisku, je postala kar nervozna, ko smo puščali koničke. Jih je kar z nohti lomila stran…

      Prav zanimivo, kajne?

      Odgovori
  16. sarah
    sarah says:

    Končno potrditev da spadam med normalno populacijo :). Že kot mlada gospodinja sem svojo taščo spravljala v obup s svojimi inovacijami, kako uporabiti neko orodje v čim več namenov, kako se izogniti delu katerega namen mi ni jasen, z odstranjevanjem “nabiralcev prahu” ( preproge, zavese, prtički po policah..) in z večnim vprašanjem…ali ta gospodinjski aparat res potrebujem, ali je le modna muha. Celo perilo sem obešala čisto po svoje ( tako da ga je bilo treba čim manj likat). Mimogrede..odstranjevanje koničk pri mladem fižolu je bila ena takih pogruntavščin, ki je terjala hude polemike:)….Po dvajsetih in nekaj letih je mož še vedno živ in zdrav, tudi sin je prav lepo dorasel, pa čeprav se je moral brisat z nezlikanimi brisačami. Morda sem zato imela nekaj več časa za prijetne družinske trenutke.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Sarah: No, to sem pa res vesel, da vas je zgodba o koničkah stročjega fižola tako razveselila. ja, trega se je spraševati, kej je smiselno in kaj ne. In vi ste bili vsa ta leta polna takih vprašanj. pa ste si našli bolj zanimive in seveda bolj koristne načine uporabe časa, ki nam je dan. Čestitke!

      Odgovori
    • scehovin
      scehovin says:

      me veseli, da tudi drugi razmišljate o tem, da lahko čas porabimo tudi za druge prijetnejše opravke, kot so nepotrebna dela, ki jih delajo/mo nekateri že celo življenje in še naprej…
      Pa ne da sem lena, ampak stvari si olajšaš maksimalno, porabiš manj energije (električne in svoje), se obnašaš bolj eko in kar mi je najbolj všeč: podpiram preprostost v vsakdanjem življenju.

      Bravo Aleš!

      Odgovori
  17. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    scehovin: Sem vesel, da vas navdušuje peprost način življenja. Saj tale fižol je bolj prispdoba, kako težko spreminjamo zakoreninjene navade. Kakšne druge so še precej hujše, kajne?

    Odgovori
  18. Mitja
    Mitja says:

    Živjo,

    sem slučajno vprašal kolegico zakaj se odstranjujejo koničke fižola,pa pravi da zato,ker niso dobre.

    sem jo vprašal kakšen okus imajo,pa pravi da ne ve,ker jih še ni poizkusila.

    komentar ni potrben

    Odgovori
  19. P.J.
    P.J. says:

    Okus je takšen, kot bi žvečil še vlažno seno, za povrh pa je presneto “neprežvečljivo” in zelo rado se zatakne med zobmi, pri čemer je lahko odstranjevanje in trebljenje prav boleča izkušnja.

    Podoben učinek, kakor lanena vrv, ki zdrsne med rokami, le da gre tukaj za podobno stopnjo trdnosti in grobosti ob upoštevanju občutljivosti dlesni.

    Bo dovolj? 😉

    Odgovori
    • Mitja
      Mitja says:

      ne govorimo o trebušnem in hrbtnem šivu ampak o vršičkih!

      teh šivov ni,če je fižol obran pravočasno.

      torej,kakšen okus imajo vršički??

      Odgovori
  20. Boris Cyprýn
    Boris Cyprýn says:

    Duhovito postavljeno pitanje ‘odstranjevanje koničke fižola’ i njegove smislenosti! Tek je jedan komentar dao naslutiti odgovor: pod šifrom podplat : – Velikokrat pa je treba obrezati še kaj vmes, zaradi poškodb ali bolezni-. Osobna neuro-senzorijalna istraživanja cjelovitosti ljudskog organizma, hrane kao i ostalih elemenata ambijenta dala su mi neke zanimljive odgovore. Pokušao sam dati odgovor na vaše pitanje. Mene zadovoljava! No zasigurno ima drugačijih spoznaja. Volio bih da se ta tema razvija nadopunjuje i novim pitanjima obuhvati druga područja tradicionalnih znanja i običaja.
    Evo mojeg iskustva i gledišta u vezi ove teme.
    Peteljka mahune (fižola) kao i konični dio predstavljaju početak i kraj, povezuju plod sa zemljom i nebom. Označavaju svrhovitost tijela u očuvanju vrste – označavaju Jedinstvo u neprekidnoj promjeni – plod – sjeme – klica – biljka – plod, slijed rađanja i umiranja radi ponovnog rađanja. Mesnati dio ploda podložan je raspadanju kada u plodu dozre sjemenka. Njegova je svrha time obavljena. Tijelo mahune koristimo za hranu. Što se događa kada se kod pripreme jela ili zimnice odreže peteljka i konični dio? Odah nakon ubiranja plod gubi svoju cjelovitost i u njegovom mesnatom jestivom dijelu započinje upalni proces – ekspanzija (yin) koji je znak začetka njegovog raspadanja. Odstranjivanjem peteljke i konusnog dijela prekida se njegovo pamćenje početka i kraja i tako konzervira njegova cjelovitost. Početak i kraj se tako objedinjuju. U njemu ostaje upamćena njegova osobina beskonačnosti (simbol ∞) koja predstavlja jedinstvo energetskih tendencija ekspanzije (yin) i kontrakcije (yang). To izvorno znanje sačuvano je u narodnoj tradiciji. Svrhovitost tradicionalnih znanja koja se prenose kroz generacije bez logičnog odgovora na pitanje ZAŠTO TAKO? treba neprekidno istraživati, nastojati objasniti i širiti kao spoznaju.

    Proširimo pitanje: zašto vadimo tragove klica kod guljenja krumpira, zašto odstranjujemo klijavi vrh korijena mrkve ili repe kao i korjenasti kraj? Odgovor je isti. Preporučam također da kod jabuke izdubite i odstranite peteljku i ostatak sasušenih cvjetnih dijelova na suprotnoj strani prije no što je počnete jesti. Time ste u plodovima sačuvali hranjive sastojke, otklonili unošenje upalnog svojstva u svoje tijelo i omogućili da vas hrana pročišćava. Ako ste usput pojeli i koštice obnovili ste i ojačali u svojem tijelu memoriju cjelovitosti i zdravlja.

    Odgovori
  21. Janez
    Janez says:

    Če hočeš res uveljavljati preprostost pri prehrani, potem moraš biti presnojedec, ali še bolje sadjejedec. Nič kuhanja, nič pripravljanja hrane, nič pomivanja. Vzameš banane ali jabolka in jih poješ. Kdor misli, da se tako ne da živeti, se moti.
    Če se preprostost uveljavlja tudi na ostala področja življenja, potem človek ugotovi, da skoraj vse, kar ljudje počnemo, počnemo zato, ker so to počeli ljudje pred nami. Praznovanje novega leta, božiča, rojstnih dni, vsi sveti oz. dan mrtvih, kupovanje nepotrebnih stvari, da bi zgledali vsaj tako ali bolje kot drugi itd. Celo življenje je samo posnemanje drugih, da ne bi bili drugačni ali čudni. V resnici pa potrebuješ zelo malo za preživetje.
    Sokrat naj bi rekel: Čimmanj potrebuješ, tembolj si podoben bogovom, kajti bogovi ne potrebujejo ničesar.

    Odgovori
  22. Janez
    Janez says:

    Presna prehrana ni najcenejša, je pa najbolj preprosta in najbolj zdrava. Ker je najbolj zdrava, je dolgoročno verjetno tudi najcenejša, ker ne potrebuješ zdravnikov. Če se poskušaš prehranjevati najceneje, potem verjetno ješ najcenejšo hrano, to pa so škrobnati žitni izdelki in mleko, oboje je pa izjemno škodljivo za zdravje. Najboljša hrana v vsakem pogledu je presno sadje in zelenjava. Če ima nekdo velik sadovnjak in vrt, potem je to za njega tudi najcenejša hrana.
    Kdor ima kakršnekoli probleme z zdravjem ali počutjem, potem predlagam nekaj mesecev presne prehrane s sadjem in zelenjavo in problemi bodo izginili. Seveda samo do takrat, ko spet začnemo jesti kuhano hrano, ki je vzrok problemov.

    Odgovori
    • Aleš Čerin
      Aleš Čerin says:

      @Janez: Sam se zavzemam za bolj preproste izbire. Poudarek na izbire. Sam vam verjamem, da se dobro počutite kot presnojedec, vendar zaenkrat tega še ne zmorem.

      Vse dobro vam želim in obilo blagoslova v letu, ki prihaja.

      Odgovori
    • Tatjana
      Tatjana says:

      Oj! Zanimivo branje,glede presne hrane pa tako:če cel dan krampaš,ali vihtiš sekiro ali motorko pa še kaj podobnega bo pa bl švoh ,bi rekli pri nas.Glede fižola mi je pa ravno danes neki gospod razlagal,da se konc ne reže, ker fižol pri tem nekaj izgubi in da to delamo menda samo še mi.

      Odgovori
  23. Vesna
    Vesna says:

    Nepotrebna dela v gospodinjstvu:
    -likanje (takoj obešeno, potrešeno, pobrano, zloženo) manj dela in nič elektrike
    -brisanje posode (saj se sama posuši)
    -pospravljanje (sprot gre hitreje), ni treba biti perfekconist, raje pojdite v gozd ali na vrt z otroci
    -čiščenje (je potrebno, samo do katere mere?), z nepotrebnimi čistili zastrupljamo sebe in okolico

    Veliko je zadev ki jih uporabljamo za manj strokov in bolj prijetno življenje.
    Pa lep pozdav vsem

    Odgovori
  24. Ana
    Ana says:

    Nepotrebno opravila v kopalnici (farmacevti se sicer ne bi strinhjali z mano, je pa aktualno predvsem za ženske…):
    – ličenje / make up, lepotičenje, (gre namreč za začarani krog, saj je potem koža še bolj občutljiva in nezdrava);
    – razni spreji za lase (nepotrebno onesnaževanje)…

    Gre za opravila ki so sama sebi namen, vzamejo ti čas in denar, pa še za masko se potem cel dan skrivaš in nisi pristen…

    Menim, da je najboljši modni dodatek nasmeh 🙂 Samo v razmislek…

    No mogoče sem zašla iz teme, ampak zame je to nepotrebno opravilo in potrata časa… Da ne bo pomote osebna higiena pa je seveda obvezna in ne spada v to kategorijo…

    LP

    Odgovori
    • Feniks
      Feniks says:

      Uporaba deodorantov je zaradi aluminijevih zmesi eden največjih povzročiteljev raka na prsih. Redno umivanje, malce limoninega soka?

      Odgovori
  25. Vesna
    Vesna says:

    Ha, ko smo že pri kemiji, popolnoma nepotrebni so različni odiševalci zraka. Naj samo spomnim na reklame (dve leti nazaj) , najprej uporabite razršilec, ki uniči kunhinjske vonjave (reklama se ponavlja nekaj mesecev), potem pa v začetku decembra nova reklama istega proizvajalca- “naj zadiši po domu in praznikih” (mogoče ni bilo dobesedno tako)- razpršilo, ki diši po pecivu in kuhanem vinu (?!).
    Ta razpršila so zdravju škodljiva, povzročajo alergije in popolnoma nepotrebna obremenitev za naravo. Prezračevanje prostorov daje boljše rezultate.

    Odgovori
    • Vesna
      Vesna says:

      Vesna, s tem se pa popolnoma strinjam. Vse te “dišave” so precej strupene za vdihavat in jih že leta sploh ne uporabljam. Prav tako ne raznih sprejev proti insektom. Te zadeve se da rešiti tudi drugače, po bolj naravni poti.

      Odgovori
  26. Matevž
    Matevž says:

    Me je kar zabavalo tole branje, čeprav je že kar nekaj let staro. Odgovor o fižolovih konicah sem našel med vprašanji na Googlu: … s tem ko odrežemo oba konca fižola, pustimo zraku in vodi, da prodreta po storžu fižola in se tako fižol hitreje skuha in je boljšega okusa. Prav tako je jed boljšega izgleda, pa tudi konice so trše, kot osdtali del fižola.
    Razlago je podal nek kuhar, torej vseeno ne gre za nepotrebno delo.

    Razlaga je podobna pri tem, zakaj moramo vsako debelejšo vejo, ki je namenjena za kurjenje v peči, čeprav ni prevelikega obsega, razpoloviti. Zakaj ne bi preprosto pri poseku dreves, debelejše veje enostavno razrezali na primerno dolžino in tako ne bi imeli dodatnega dela s ceplenjem drv. Odgovor je na dlani: Zato, da jo zrak pred tem primerno osuši. Če bi bila ovita s skorjo, je zrak ne bi primerno osušil in zato bi njena gorilna vrednost bila precej manjša in s tem tudi “odpadek” – pepel ali celo nezgoren del, večji.

    Odgovori
  27. Zdenka Kosaber
    Zdenka Kosaber says:

    Tudi jaz sem se lansko leto vprašala, zakaj odstranjujem konice fižola, s tem vprašanjem sem malo izzivala, pa ni bilo odgovorov. Zanimalo me je tudi zakaj je potrebno pred vlaganjem sterilizirati kozarce, če vanje daš vrelo zadevo, kompot, marmelado, peso…zdaj tega ne delam več😉

    Odgovori

Trackbacks & Pingbacks

  1. Nesmiselne stvari, ki jih počnemo zaradi kulture in porabimo ure časa. Koristi pa nobene. http://ow.ly/2xKUw

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja