Potica kandidat za slovenski “fast food”

Speči orehovo potico je bila že od nekdaj spretnost, ki naj bi jo imele samo “prave gospodinje”. Zadnjič sem po TV slišal govoriti znamenito igralko, ki pravi, da se peke potice pa že ne upa lotiti, ker je to pretežko zanjo.

Pred veliko nočjo sva se s starejšim sinom lotila peke potice. On je bil šef, jaz pa vajenec. Kar po tem receptu. Sin je potico pravzaprav spekel popolnoma sam, jaz sem samo prebiral orehe, jih zmlel in pomival posodo za njim. Potica nama je krasno uspela. Je že ni več 🙂

Na kaj je treba biti pozoren

  1. Kvas: Pomembno je, da imate dober kvas, ki očitno hitro in ognjevito vzhaja. Midva sva uporabila kar suh kvas, ki je izjemno dobro vzhajal.
    Suhe kvasovke so v nekakšni fazi “spanja”, vendar jih hitro lahko “prebudimo” z rehidracijo (kar z mlekom) in malo hraniva (sladkor).
  2. Moka: Moko presej.
    S sejanjem odstraniš morebiten mrčes, mišje dreke in podobno, ki jih je v skladiščih moke in v trgovinah gotovo dovolj.
  3. Gnetenje testa: Intenzivno in dovolj časa, da se loči od sklede. Vzhaja naj kako uro, na toplem.
    Gnetenje mora biti dovolj intenzivno, zato da se kvas dobro vmeša po celotni masi testa in da lahko enakomerno vzhaja. Vzhajanje testa, je proces prehranjevanja in razmnoževanja kvasovk, katerega stranski produkt je ogljikov dioksid, ki se izloča in povzroči, da je testo rahlo.
  4. Orehi: Kupi jih na tržnici, da jih lahko prej poskusiš, če niso žarki.
    Žarki pomeni, da je olje v orehih oksidiralo, kar jim daje neprijeten okus.
  5. Drobtine v nadev: Nikakor ne, midva sva namesto drobtin uporabila kar orehe. Je precej bolje 🙂
    Drobtine so samo nadomestek orehov, da povečajo volumen file. Morda je tako potica tudi malo bolj rahla, ker so orehi težki.
  6. Temperatura pečenja: okoli 185°C:
    Temperatura pečenja naj ne bo previsoka, tako da potica ostane svetlo rjava po površini.

Speči potico je res pravi užitek, tudi zaradi tega, ker po celi hiši diši po praznikih. Oba s sinom sva bila prav ponosna na najin letošnji rezultat. Želim vam veliko poguma ob naslednjih praznikih.

Potica – slovenski “fast-food”?

Sam se sprašujem zakaj Slovenci nimamo hrane, ki bi jo lahko imeli za “fast-food”, ki bi se jo dobilo po ulicah v Sloveniji in tudi po velikih evropskih mestih. Tako kot burek, čevapčiče, kebab, pice, hamburgerje, …

Po moje je potica z mnogimi raličicnimi namazi (orehov, pehtranov, makov, lešnikov, skutin, pa tudi čebulni, ocvirkov) lahko dober kandidat za prodajo na ulici. Sam bi bil prav vesel če bi si lahko kdaj takole na ulici privoščil košček prave potice. Kaj pravite na to idejo?

7 odgovorov
  1. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Štefan: Ja, samo se mi zdi preveč nasitna. Tudi dobra ideja. Zakaj mislite se ne prime tako množično.

    Prekmursko gibanico imam sicer strašno rad 🙂 Če jo le imajo, jo naročim.

    Odgovori
  2. Štefan
    Štefan says:

    Prav nasitnost z plodovi napolnjene sladice ji daje vse prednosti. Lahko jo štejemo za zdravo prehrano, ki nasiti in je “zaloga” organizma za dalj časa.
    Manjka ji samo dobra reklama in priporočljiva pijača za zraven. Jaz kot abstinent zraven pijem uni, vem pa da bi zraven šlo tudi primerno vino. Ampak potem ne smeš voziti. Mislim, da bi pijača v razmerju 3 deli vode in 1 del vina, z ustreznim dodatkom kakšne začimbe bila primerna, da se zadovoljijo potrebe obroka.
    Jaz osebno bi bil najbolj srečen postrežbe z domačim kisom, v katerem je zmešana dobra žlica medu, zmešano v pol litra čiste vode. To bi bilo popolno nadomestilo za celotno kosilo!

    Odgovori
  3. Aleš Čerin
    Aleš Čerin says:

    @Štefan, ja zanimivo razmišljanje.

    Saj po moje si potica in gibanica nista konkurentki. Morda bi ju lahko ponujali skupaj. Pa še kaj slanega bi iblo treba izumiti, za tiste, ki nimajo radi sladkega. Ocvirkovica (potica z ocvirki) je sicer v tej smeri…

    Kis + med + voda: zanimiva pijača. A imaš v mislih jabolčni kis?

    Odgovori
  4. Judita Tratnik Kač, Preudarna volkulja
    Judita Tratnik Kač, Preudarna volkulja says:

    Zame je potica nekaj prazničnega, torej nekaj, kar ni za vsak dan. Že sama priprava zahteva nekaj časa, po hiši diši… pravi obred je to. No, konfekcijska – tista iz trgovine je nekaj drugega, čeprav je tudi ta lahko okusna… Vzeta za fast food bi bila vsaj zame razvrednotena. Pa naj pečejo palačinke, frtajle, tortilje po slovensko (palačinke iz koruzne moke), jabolčne in češnjeve zavitke in kar je bolj vsakdanjega peciva… No, ne vem, sem pač starokopitna, kar se tradicije in praznikov tiče…

    Odgovori

Trackbacks & Pingbacks

  1. […] This post was mentioned on Twitter by Aleš Čerin. Aleš Čerin said: RT @AlesCerin: Potica kandidat za slovenski "fast food" http://bit.ly/aYOPCi […]

  2. Aleš Čerin pravi:

    RT @AlesCerin: Potica kandidat za slovenski "fast food" http://bit.ly/aYOPCi

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja