Zeleno tiskanje

Zadnjič ko sem pisal o eko črkah, se mi je oglasil Robert Kovač iz Murske Sobote in obljubil, da bo na svojem blogu pisal o ekološkem tiskanju. Pred kratkim je članek na svojem blogu res objavil in mi dal ekskluzivne pravice za objavo njegovega besedila na mojem blogu. Hvala Robert za odličen članek.

Ene največjih sanj računalniških navdušencev v 80-ih letih prejšnjega stoletja je bila brezpapirna pisarna. Pojem brezpapirne pisarne je bil prvič uporabljen v časniku Business Week leta 1975. Mnogi “jasnovidci” so takrat papirju napovedovali skorajšnjo smrt in se spraševali, zakaj bi v prihodnosti sploh še potrebovali papir, če pa je vse potrebno lahko shranjeno na trdem disku in trakovih (nekoliko pozneje še na CD-jih ali DVD-jih)? Zamisel o brezpapirni pisarni je bila seveda genialna, vendar skoraj 30 let pozneje nič ne kaže, da bi bila kmalu uresničljiva. Vsem najnovejšim e-bralnikom (elektronskim bralnikom, bralnikom e-knjig ali kakorkoli jih že poimenujemo) navkljub.

Pravzaprav se je z leti količina informacij le še povečala in čeprav je večina podatkov shranjenih na diskih, trakovih in (CD, DVD, Blueray) ploščah, vseeno čutimo potrebo, da veliko teh podatkov natisnemo tudi na papir.

Neizpodbitno je namreč dejstvo, da je papir za večino uporabnikov danes še vedno idealen medij. Je preprost za uporabo, prenosen, brez težav ga lahko prepognemo in spravimo v žep, uporabljamo ga lahko kot vhodni medij (pisanje, risanje) ali izhodni medij (branje), je samozadosten in za branje ne potrebujemo nobenih bralnih naprav. V primerjavi z diski, trakovi in ploščami pa tudi mnogo bolj obstojen (danes lahko še vedno beremo nekatere knjige iz srednjega veka, medtem ko se je ogromno 10 let starih CD-plošč obrabilo ali preveč poškodovalo in niso več uporabne).

Zaradi vsega omenjenega tako danes za tiskanje uporabimo več papirja, kot kadarkoli prej. Strošek za tiskanje lahko po nekaterih izračunih znaša precejšen del vseh stroškov podjetja. Da bi ta strošek čim bolj zmanjšali, se lahko držimo naslednjih osmih pravil.

1. Pravilna izbira tiskalnika

Če ne nameravamo natisniti le do 50 strani mesečno, potem pri izbiri tiskalnika nikakor ne glejmo le na ceno samega tiskalnika! Mnogo večjo težo pri izbiri naj ima v takem primeru strošek tiskanja posamezne strani.

Proizvajalci namreč pri prodaji tiskalnikov uporabljajo “trik” in tiskalnik največkrat prodajajo pod ceno, mastno pa začnejo služiti s prodajo potrošnega materiala – kartuš in tonerjev. Tako je pametno, če ne celo nujno, že pred nakupom tiskalnika oceniti število natisnjenih strani na časovno enoto, recimo na mesec. Pri izbiri tiskalnika pa je potrebno preveriti strošek tiskanja posamezne strani za izbrani tiskalnik. Če je le mogoče, preverimo omenjeni strošek v kakšnih testih tiskalnikov in ne le v specifikacijah tiskalnika, saj proizvajalci vse prevečkrat navajajo zavajujoče podatke oz. podatkov ni mogoče primerjati med različnimi proizvajalci. Če zanemarimo strošek papirja (ne glede na znamko in model tiskalnika bomo namreč uporabili enako količino papirja), lahko tako ocenimo mesečni strošek tiskanja. V kolikor nameravamo natisniti zelo veliko dokumentov, pa lahko ceno samega tiskalnika dobesedno zanemarimo.

Po kvaliteti tiska besedila ali poslovnih dokumentov je danes v 99% primerih dovolj skoraj vsak tiskalnik (če se le profesionalno ne ukvarjate s tiskom). Če imate željo natisniti tudi kakšno fotografijo, bodite pri izbiri bolj pazljivi. Čeprav je izdelava fotografij v fotolaboratorijih mnogo cenejša, je pa zato potrebno na rezultat počakati kakšen dan ali dva.

2. Varčevanje z “barvo”

Ko smo tiskalnik izbrali in ga priključili, razkirajmo par strani in isti dokument natisnimo v različnih kakovostih tiska. Ne le, da je slabša kakovost tiskanja mnogo hitrejša, tudi precej manj barve se pri tem uporabi. Če nam je sprejemljivo, lahko kar privzeto nastavimo tiskanje v “draft” načinu.

Po podatkih proizvajalcev lahko tako porabimo tudi do 50% manj barve, čemur lahko iz lastnih izkušenj zgolj potrdim. Sam praktično vse dokumente z besedilom na domačem tiskalniku natisnem v najhitrejšem “fast draft” načinu. Razlika v kakovosti pri mojem HP-ju je med “najslabšim” in “najboljšim” tiskanjem sicer opazna, vendar je tudi najmanj kvaliteten tisk povsem sprejemljiv.

V resnici sem si namestil kar dva “tiskalnika”. Pri enem imam nastavljene omenjene nastavitve in samo črno-belo tiskanje, pri drugem pa normalen način. Tako v odvisnosti od tega, kakšno kvaliteto želim, izberem le drug “tiskalnik” (fizično pa je dokument vedno natisnjen na istem tiskalniku, le v drugačni kvaliteti). Seveda bi lahko pred vsakim tiskanjem spremenil nastavitve tiskalnika, ampak bi bila zadeva bolj zamudna.

3. Smotrna uporaba papirja

Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da pri obojestranskem tiskanju porabite za isti dokument le polovico papirja.

Če mislite, da vaš tiskalnik ne zna tiskati obojestransko, malce pobrskajte v gonilniku in nastavitvah za kakšno “paper saving” opcijo. Skoraj vsak novejši gonilnik omogoča obojestransko tiskanje tako, da najprej natisne samo lihe strani, nato že natisnjene liste ponovno vložimo v tiskalnik, nakar natisne še sode strani (odvisno od tiskalnika je lahko tudi obratno, da najprej natisne sode in nato lihe strani). Večina gonilnikov omogoča tudi tiskanje več strani dokumenta na eno stran papirja, kar lahko uporabimo pri tiskanju kakšnih navodil, ki jih večinoma preberemo itak samo enkrat.

Za nekatere interne dokumente pa lahko uporabimo tudi nepotiskane strani že natisnjenih dokumentov.

Tisti ekološko bolj ozaveščeni lahko za tiskanje uporabite tudi delno recikliran papir. Tiskalnikom ne dela težav, le ljudje se (še nekoliko) zmrdujemo nad njim, saj ni povsem bel. Žalostno pa je dejstvo, da nekateri prodajalci recikliran papir prodajajo dražje od navadnega.

4. Popolna izraba tonerja

Pri laserskih tiskalnikih je pravilo, da tonerja najprej zmanjka le na enem mestu, kar pri tiskanju opazimo kot navpičen bled (nepotiskan) pas, medtem ko je ves ostali del strani natisnjen normalno. Takšen toner vzemimo iz tiskalnika ter ga počasi v vodoravnem položajo nekajkrat zamajemo levo-desno. Ne stresajmo tonerja sunkovito, da se prah ne raztrese iz tonerja, saj ga je skoraj nemogoče očistiti. Pri naslednjem bledem pasu lahko postopek ponovimo, seveda pa ponavljanje v nedogled ne bo šlo.

S tako “obnovljenim” tonerjem lahko še vedno natisnemo precej strani, odvisno od tega, kako je bil prah razporejen v tonerju, od modela tiskalnika in seveda od dokumenta, ki ga tiskamo. V praksi je pri tiskalniku HP LJ-1300 tako mogoče natisniti dodatnih 100 strani besedila.

5. Kupovanje “večjih” kartuš

Proizvajalci izdelujejo za isti model tiskalnika različne kartuše. Nekatere vsebujejo več, druge manj barve. Praviloma so tiste z več barve na enoto cenejše in se torej bolj splačajo. Za HP Photosmart C3180 tako obstajata dve različici barvne kartuše, ena z oznako 342 in druga z oznako 343. Enako je s kartušami s črno barvo.

Težava pri tistih barvnih kartušah, ki hkrati vsebujejo vse barve, pa je, da vedno najprej zmanjka le ena barva, medtem ko je drugih lahko ostala še polovica. Če se vam to redno dogaja, je vprašanje, ali se vam splača kupovati kartuše z več barve, saj boste v takem primeru več barve tudi odvrgli. Je pa res, da je vsaj nekatere dokumente mogoče natisniti tudi brez ene barve (moja hčerka recimo nima nič proti, če so kakšni labirinti ali pobarvanke natisnjeni v roza odtenku, namesto v modrem).

6. Neoriginalni potrošni material

Če zaupate neoriginalnim kartušam in tonerjem, lahko z njihovim nakupom precej prihranite. Obstajajo tudi kompleti za polnjenje kartuš in celo podjetja, ki polnjenje opravijo namesto vas. Bodite pa previdni, saj nekateri proizvajalci oz. prodajalci ne priznavajo več garancije v primeru njihove uporabe!

7. Prodaja izrabljenih kartuš in tonerjev

Kartuše in tonerji spadajo med nevarne odpadke, zato jih ne odvrzite v navaden koš za smeti, ampak na za to predvideno zbirno mesto. V večini primerov lahko izrabljene kartuše in tonerje vrnete tudi pri prodajalcu.

Nekatera podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo ponovno napolnjenega potrošnega materiala, so vam za prazno kartušo ali toner pripravljena celo plačati kakšen euro ali pa v zameno dobite popust pri nakupu nove (napolnjene) kartuše ali tonerja. S tem seveda ne boste obogateli, boste pa nekoliko razbremenili okolje.

8. Tiskajmo le, če je to res potrebno

Vejretno najpomembnejši nasvet! Če tiskanje ni potrebno, se mu pač izognite. V podpis svojih elektronskih sporočil lahko dodate tudi kakšno “zeleno” sporočilo in s tem mogoče odvrnete prejemnika od tiskanja. Pod mojimi poslanimi sporočili se nahaja “zelen” podpis, ki upam da koga odvrne od tiskanja sporočila.

Če se bomo držali omenjenih pravil, bomo poleg privarčevanega denarja ohranili tudi kakšno drevo.

Foto: Kumiko SHIMIZUUnsplash

4 odgovorov
  1. Sabina
    Sabina says:

    Odličen članek! Dodala bi samo še to, da si lahko privarčuejmo tudi s pomočjo programa Print Greener.
    http://www.printgreener.com/savedtrees.php
    Je čisto preprosto. Program si naložiš na računalnik in ko hočes natisnita spletno stran, najprej s Print Green preveriš, ali lahko katero od strani izločiš. To velja predvsem za strani, ki ne omogočajo tiskanja samo izbranega besedila, temveč moraš natisniti celo stran.

    Odgovori

Trackbacks & Pingbacks

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja